"V prvem valu epidemije smo z ukrepi še nekako lahko zagotovili preživetje naših podjetij in ohranitev delovnih mest, vendar pa je drugi val mnogo hujši in daljši. Dosedanji ukrepi gostincem ne zadostujejo, zato naj vlada gostinsko dejavnost v naslednjem paketu obravnava posebej," je, kot so sporočili iz sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS), pozval njen predsednik Blaž Cvar.
Število brezposelnih v panogi se je po njegovih besedah v zadnjih treh mesecih povečalo za skoraj 30 odstotkov, več kot 3000 gostinskih in nastavitvenih obratov pa je v minulem letu zaprlo svoja vrata. Cvar pričakuje, da bo za pomoč panogi vlada sprejela poseben interventni zakon. Meni tudi, da bi morala vlada počasi sproščati ukrepe, tudi v gostinstvu - v začetni fazi bi to pomenilo vsaj strežbo malic in strežbo na prostem.
Kot ugotavlja sekcija, je posluha za njihove zahteve malo, zato je na pristojne ministre in vlado vnovič naslovila predloge, s katerimi bi pomagali temu prizadetemu segmentu gospodarstva. Sekcija skupaj z ostalimi združenji s tega področja predlaga interventni zakon za pomoč gostinstvu in turizmu, ki naj določi ukrepe ob morebitnem nadaljevanju krize in izhodno strategijo, ki bo bistvena za nadaljevanje poslovanja v panogi, kjer se pričakuje velik upad prometa v začetnih mesecih.
Pozivajo tudi k popravkom trenutnih ukrepov
Med ključnimi zahtevami je tudi ukrep pokrivanja izpada prometa v osmem protikoronskem paketu ukrepov. Sekcija predlaga, da se za vsak mesec zaprtja, od januarja 2021 naprej, povrne izpad prihodkov v višini 70 odstotkov prihodkov od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, ko je panoga poslovala v normalnem obsegu. Za obrate, registrirane v letu 2020, se za osnovo vzame povprečje mesecev, ko je bilo dovoljeno poslovati.
Pozivajo tudi k popravkom trenutnih ukrepov. V osmem zakonu naj se tako podaljša ukrep čakanja na delo, pri čemer naj država krije celotno nadomestilo plače, torej bruto II. Razlika med bruto II in bruto I sedaj znaša 16,1 odstotka, kar je za delodajalce prevelik strošek, saj nimajo nobenih prihodkov, so navedli.
Prav tako pozivajo, naj univerzalni temeljni dohodek, tako kot v spomladanskem času, v celoti krije država, torej 700 evrov in prispevke v celoti. Trenutno gostinci od 1100 evrov plačujejo prispevke sami, povprečno ti po navedbah zbornice znašajo od 500 do 8000 evrov. Kot opozarjajo, jim tako na koncu ne ostane niti za kritje osnovnih življenjskih stroškov.
"Država naj se pri kritju fiksnih stroškov zgleduje po Avstriji, ki ima enostaven in pregleden model, predvsem pa pomoč države upravičenci dobijo takoj. Aktivna politika zaposlovanja pa naj ne izključuje upravičenost do ukrepa nadomestil za zaposlene na čakanju na delo," so sporočilo za javnost sklenili v OZS.
