O finančni kondiciji manjših podjetnikov: "Na takšno situacijo ni bil pripravljen nihče"

Klara Širovnik
19.12.2020 04:00
Da gostinci in drugi podjetniki v preteklosti niso varčevali za "hude čase", je v zadnjih mesecih pogosto izrečen očitek.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Foto: Andrej Petelinšek
Andrej Petelinšek

Se pri finančnem načrtovanju podjetniki sicer zanašajo na strokovnjake ali slednje pogosteje naložijo na lastna pleča? “Koliko ‘dajati na stran’, je nemogoče enotno oceniti, saj se med seboj močno razlikujejo,” odgovarjajo finančni svetovalci Unije Consultinga, a poudarjajo: “Nedvomno pa je res, da na takšno situacijo ni bil pripravljen nihče.” Gostinstvo je zahteven posel, saj se večina gostincev vseskozi sooča z volatilnostjo poslovanja, posledično pa so rezerve zelo pomembne. Nekateri zaradi narave dela brez sezonskih nihanj sicer potrebujejo minimalne zaloge, drugi pa celo večmesečne. Finančni strokovnjak Blaž Šlemic in svetovalka dr. Nina Orehek Ručigaj ocenjujeta, da so bili ukrepi pomoči države za nekatere dejavnosti v splošnem dobri, čeprav nezadostni, večina gostincev in posameznikov, ki delujejo v turistični panogi, pa se spopada s precejšnjimi težavami. “Podjetja imajo poleg plač tudi druge fiksne stroške, izvedene investicije in podobno,” dodajata in poudarita, da pri njih posledično zaznavajo povečan obseg povpraševanj s področja PKP (natančneje na področju kreditiranja). “Podjetja v teh negotovih časih potrebujejo kredite za namene zagotavljanja likvidnosti,” dodata. Ker sama podjetja nimajo ustreznega znanja za pripravo celotne bančne dokumentacije, jim pomagamo oni; posledično pa so svetovalska podjetja tudi dober naslov za vprašanja o siceršnjih trendih finančnega poslovanja manjših podjetnikov.

Da pri manjših podjetnikih še vedno manjka dolgoročnega planiranja, a se zanj odločajo vse pogosteje, dodajajo pri Unija Consultingu. Dejstvo je, da v manjšem podjetju posameznik pogosto obvladuje več funkcij naenkrat - je direktor, vodja financ, vodja nabave in vodja prodaje. “Ko pride do specifičnih vprašanj ali priprave dokumentacije za komercialne banke, podjetniške sklade in podobno, se pojavi potreba po posebnih znanjih. V letošnjem letu je povečan tudi obseg povpraševanj s področja delovnopravne zakonodaje, davkov in drugih področij, vezanih na državne PKP-je,” še odgovarjajo in dodajajo, da doslej sicer še niso zaznali zelo pogostih povpraševanj gostinskih podjetij, vendar v bližnji prihodnosti pričakujejo vprašanja v zvezi s sprejetjem ukrepa povrnitve fiksnih stroškov in z javnim pozivom za sofinanciranje obratovalnih stroškov v gostinstvu in turizmu. “S tem, ko si podjetja izdelajo dolgoročne plane, imajo začrtano pot in postavljene cilje, te cilje pa nato dosegajo s širitvami poslovanja ali optimizacijo poslovanja. Na trgu je pri manjših podjetjih opaziti pomanjkanje znanja predvsem na finančnem področju,” še pravita svetovalca, pristavita pa, da včasih že ura pomoči naredi bistveno razliko.

Zadolžujejo pa se ne le gostinci - Slovenija je med sedmimi članicami EU, ki so v drugem četrtletju letos glede na enako obdobje lani zabeležile največjo rast javnega dolga, upad BDP pa je pod povprečjem območja z evrom. V primerjavi s tretjim četrtletjem lani je v letošnjem tretjem četrtletju v območju evra bil BDP nižji za 4,3 odstotka, v celotni EU pa za 4,2 odstotka. V Sloveniji je ta padec znašal 2,7 odstotka.

V zadnjih mesecih se razmere sicer zaostrujejo predvsem v storitvenih dejavnostih, kjer obstaja tudi velika verjetnost trajnejše krize. Pred epidemijo je bilo v teh dejavnostih zaposlenih 22 odstotkov ljudi, ustvarile pa so 20 odstotkov dodane vrednosti. Kot smo v Večeru že pisali, v prihodnjem letu in pozneje ob izteku moratorijev in drugih interventnih ukrepov tudi v Banki Slovenije pričakujejo poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na dobičkonosnost bank. Gibanja glede nedonosnih izpostavljenosti (po domače slabih posojil) letos sicer ostajajo ugodna, vendar se povečuje tveganje, da bodo številne izpostavljenosti po izteku ukrepov prerazporejene v slabšo skupino izpostavljenosti ali celo med nedonosne izpostavljenosti. “Upoštevajoč učinke covida-19, bi se po naših ocenah do konca leta 2022 obseg in delež nedonosnih terjatev s trenutnih ravni lahko precej povečala. Ne glede na to pa kaže, da bo zaradi ugodnega izhodiščnega položaja in vseh sprejetih ukrepov bančni sektor tudi v prihodnjih dveh letih ostal kapitalsko in likvidnostno robusten,” analitiki Banke Slovenije navajajo v analizi bančnega sistema v času epidemije.

Podjetja s področja gostinstva, ki jih je epidemija najbolj prizadela, imajo pri bankah sicer najetih 5,4 odstotka vseh posojil, ki so jih banke dodelile podjetjem. Država je podjetjem, ki so se zaradi epidemije znašla v likvidnostnih težavah, z interventno zakonodajo ponudila garancije za najem posojil v skupnem znesku dve milijardi evrov. Do začetka decembra je bilo izkoriščenih za le dobrih 50 milijonov evrov teh garancij. Da bi prebivalci v času trajanja epidemije lahko lažje prišli do kreditov, je Banka Slovenije bankam omogočila, da pri izračunu kreditne sposobnosti ne upoštevajo začasnega izpada dohodkov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.