Po zapletih pri množičnem testiranju, ki so se pojavili pred dobrim tednom, zdaj testiranje po celotni državi poteka nemoteno. Palčke za jemanja brisa, ki so bile v nekaterih paketih neustrezne, ker so bile namenjene za ustno votlino in tako prevelike za v nos, so zamenjali. Kako pa je z zanesljivostjo testov? Tudi glede tega je bilo slišati pripombe s terena. Agencija za zdravila in medicinske pripomočke je že prejšnji teden sprožila nadzor. V prvi vrsti zaradi neustreznih in neoznačenih paličic, a kot so nam pojasnili, preverjajo tudi druge specifike. Nadzor še poteka, zato podrobnosti za zdaj ne razkrivajo.
Napačne palčke so vrnili
Po tednu dni od prvih zapletov smo preverili, kako testiranje poteka v Mariboru in na Koroškem. V kompletu hitrih testov kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra-Diagnostic Biotec Co, ki ga je dobavilo podjetje Majbert Pharm, so tudi v Mariboru najprej prejeli nekaj napačnih paličic za jemanje brisa. "Agencija za zdravila je prišla k nam in preverila te palčke. Na podlagi njihove odločitve smo dobili nove, napačne pa smo vrnili," je povedal pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus. Medtem se inšpektor na Ravnah na Koroškem še ni oglasil, kljub temu pa po besedah direktorja Zdravstvenega doma Ravne Stanislava Pušnika testiranje poteka nemoteno.
40.667
ljudi se je s hitrimi testi testiralo v zadnjih 7 dnevih,
2262 oziroma 5,56 odstotka jih je bilo pozitivnih
Navodila za množično testiranje po besedah Jusa za zdaj ostajajo nespremenjena. Glede nadaljnje strategije množičnega testiranja smo se zato obrnili na ministrstvo. Odgovorili so nam, da bodo testiranje nadaljevali, saj da je množično testiranje s hitrimi testi tudi na ravni Evropske unije prepoznano kot učinkovit ukrep. Kot so še zatrdili, Slovenija tudi sodeluje pri skupnem evropskem naročilu hitrih testov. Postopek tega naročila naj bi bil zaključen do konca februarja. Za množično testiranje je bilo do zdaj že razdeljenih 64.650 testov, v skladišču dobavitelja pa je še dodatnih 228.650 teh testov, kar bo glede na dinamiko testiranja zadostovalo še kar nekaj časa.
Številke s terena v zadnjih dneh namreč kažejo, da se je zanimanje za hitro testiranje po začetnem navalu nekoliko zmanjšalo. V Mariboru se je takoj po novem letu v enem dnevu testiralo 337 ljudi, nato pa je število začelo padati. Ta teden je v ponedeljek test opravilo le še 199 ljudi, v torek 133, v sredo pa 120. Tudi zadnja raziskava družbe Valicon je pokazala, da kar 76 odstotkov vprašanih v prihodnjih dneh ne namerava izkoristiti možnosti hitrega testiranja. Na vprašanje, koliko verjamejo v zanesljivost rezultatov hitrih antigenskih testov, pa sta dobri dve tretjini anketirancev odgovorili, da hitrim testom ne zaupajo.
Hitro testiranje je treba redno ponavljati
Kljub manjšemu zanimanju pa je vodja posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović prepričana, da je treba ohraniti možnost hitrega testiranja. "To je pomembno, da najdemo tudi tiste okužene, ki sicer ne bi obiskali zdravnika," pravi Beovićeva in dodaja, da lahko tudi zaradi množičnega testiranja v zadnjih dveh dneh zaznamo manjše upadanje števila na novo okuženih.
Subvencija za hitre teste v podjetjih
Podjetja lahko po novem v skladu s PKP7 koristijo pomoč za nakup hitrih antigenskih testov. Vloga je dostopna na portalu Finančne uprave RS, oddati pa jo je treba do konca januarja. Podjetja lahko zaprosijo za pomoč v višini 40 evrov na zaposlenega, kar bi lahko zadoščalo za pet testov na zaposlenega. Na ministrstvu za delo ob tem pojasnjujejo, da mora biti testiranje izvedeno na strokovno sprejemljiv način, opraviti ga mora usposobljeno zdravstveno osebje.
Za komentar o vplivih množičnega testiranja na potek epidemije smo zaprosili tudi analitike pri covid sledilniku. Prav vse primere, ki smo jih ujeli s hitrimi testi, smo ujeli bolje in hitreje, kot bi jih s PCR-testiranjem. Tisti, ki se odpravijo na PCR-teste, se namreč ne bi odločili za hitro testiranje in obratno. A kot so zapisali v odgovoru, o poteku epidemije za zdaj na podlagi dostopnih podatkov ne morejo govoriti, saj nimajo podrobnih informacij o tem, koga se testira in zakaj. Niti ne vedo, kakšni so rezultati ponovitvenih testov, ki so ključnega pomena za učinkovitost hitrih testov. Enkraten test namreč predstavlja zelo kratkotrajno uporabno informacijo, pomembno je, da se testira redno, tudi iste osebe. Predvsem pa moramo imeti v mislih, da rezultati hitrih testov, kot se jih uporablja v Sloveniji, niso najbolj primerni za odkrivanje in sledenje okužb. Predvsem so orodje, ki se lahko izkaže kot uporabno pri zajezitvi epidemije na populacijski ravni. Več in hitreje, ko jih najdemo, prej jih lahko izločimo iz populacije in prekinemo verige širjenja. Po nekaterih izračunih bi ponovljivo hitro testiranje lahko povsem zajezilo epidemijo. Zato je, kot so tudi zapisali pri covid sledilniku, redno testiranje vsakih nekaj dni ali celo vsak dan smiselno vsaj pri ljudeh, ki imajo rizične stike. Taki targetirani testi se sicer izvajajo pri zaposlenih v zdravstvu in v domovih za starejše, pa tudi v nekaterih podjetjih, vendar pa, kot še pravijo, ne vemo, kako pogosto se v organizacijah testirajo, kolikšen delež zaposlenih se redno testira in koliko jih bo pri tem vztrajalo.
