"Mislim, da bomo uspešni. To ni samo ena od koalicijskih zavez, tako hočejo ljudje," je o načrtovanih spremembah volilnega sistema na začetku ponedeljkovega posveta ustavnopravne stroke, politike in splošne javnosti v Štihovi dvorani Cankarjevega doma rekel premier Robert Golob. Predsednik vlade je za posvetovalni referendum o remontu volilnega sistema, sklical bi ga hkrati z evropskimi volitvami prihodnje leto. 

Goloba se je razumelo, da misli na referendum pred spremembami ustave. No, volilni sistem bi bilo mogoče popraviti tudi skozi zakonodajo, navsezadnje veljavni volilni sistem, kot je odločilo ustavno sodišče, ni v nasprotju z ustavo. Ali celo brez posega v zakon, pravi ustavni pravnik dr. Saša Zagorc, začenši z ženskimi kvotami.

Kot je znano, gre razmislek v smer ukinitve volilnih okrajev in uvedbe preferenčnega glasu v še vedno proporcionalnem volilnem sistemu, ki ga volivci po premierjevem mnenju v osnovi sprejemajo, ker sprejemajo to, da obstajata vlada in opozicija. Torej izboljšave tako, da nimajo izključno politične stranke, ki sestavljajo volilne liste, vpliva na to, kdo se (iz)voli, temveč bolj kot zdaj volivci, to torej pomeni večjo personalizacijo volitev, kar je tudi volja anketiranih v poletni spletni anketi vlade.

Razmišlja se tudi o znižanju starostne meje za odhod na volitve. To je tudi omenil premier Golob. Predsedniku vlade pa očitno ni tuja obvezna volilna pravica. V Luksemburgu, je rekel, so na ta način dvignili interes za volitve. 

Naslednje mesece bo sledil še en izključno politični posvet na temo volilnega modela za parlamentarne volitve. Vsekakor je leto 2024 za vladno koalicijo skoraj zadnje, če se bo v spremembe res šlo, ker se načina volitev tik pred naslednjim odhodom na volišča praviloma ne spreminja.