V Sloveniji se trenutno soočamo s pomanjkanjem gradbenega materiala in vse višjimi cenami energentov, dražijo se tudi nepremičnine, tako novogradnje kot rabljena stanovanja, na trgu primanjkuje najemniških stanovanj. Stanje na trgu je nepredvidljivo, pravi Črtomir Remec, ki rešitev vidi v prilagoditvi trenutnim razmeram, varni in zeleni gradnji, predvsem pa v digitalizaciji gospodarstva, javnega sektorja in javne uprave, kar je po njegovih besedah bistveno za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije.
Digitalizacija je nekaj, na kar ste v IZS dobro pripravljeni. Ne nazadnje bo o tem govor tudi na strateškem forumu Inženirji gradimo varno, zeleno in digitalno.
"Vsekakor. IZS je sposobna delovati v popolnoma digitalnem območju, kar je za naše člane izredno pomembno, saj lahko vse storitve do zbornice opravljajo digitalno. Digitalizacija gospodarstva, javnega sektorja in javne uprave je nekaj, kar je nujno za prihodnost naše države, čemur se več ne moremo izogniti. Prav tega se v IZS zelo dobro zavedamo in tukaj vidimo tudi svojo priložnost za rast in razvoj. Pravzaprav nadaljujemo z digitalizacijo, s katero smo začeli že pred leti. Lani spomladi smo zadnjič pred lockdownom v živo izpeljali dogodek, ki smo ga vsebinsko namenili izobraževanju o uporabi BIM-tehnologije (Building Information Modeling), ki omogoča sodoben, pametnejši način gradnje in projektiranja. Na letošnjem Slovenskem inženirskem dnevu smo nadaljevali z varnostjo pred požari, poplavami in potresi, prav tako pa smo se dotaknili pomena prezračevanja v zgradbah, ki je postalo aktualno med zdravstveno krizo. 23. novembra nadaljujemo z vsebinami s področij zelene, varne in digitalne gradnje. Vse tri okrogle mize bodo imele zanimive sogovornike iz stroke, gospodarstva in politike."
Močni toliko, kolikor je močan najšibkejši člen
V IZS letos praznujete 25 let, pomembno prelomnico v delovanju stroke, ki skrbi za razvoj sodobne družbe in države.
"Lahko bi dejal, da je IZS skozi vsa ta leta šla skozi vse otroške bolezni. Danes predstavljamo pomemben temeljni kamen slovenske državnosti, samostojnosti, družbenega razvoja ter napredka varnosti in kakovosti bivanja. V zbornico je vključenih več kot 7000 pooblaščenih in nadzornih inženirjev, ki v šestih matičnih sekcijah skrbijo za najvišje strokovne in etične standarde ter pripravljajo strokovne podlage za gradbeno in zbornično zakonodajo ter se stalno poklicno izobražujejo. Ob tem je glavna skrb zaščita javnega interesa, kar je naše največje poslanstvo. Poslanstvo pooblaščenih inženirjev je raznoliko, a vselej usmerjeno v varovanje in zaščito javnega interesa. Z organizacijo odprtega strateškega inženirskega foruma naša zbornica potrjuje vpetost v gospodarske tokove ter izkazuje svoj pomen v širšem družbenem in mednarodnem prostoru. Poleg tega je forum tudi velika priložnost za navezavo in obnovitev stikov z regionalnimi, evropskimi in svetovnimi inženirskimi organizacijami. Zbornica s strokovnimi službami in voljenimi organi zagotavlja članom osnovo in orodje, saj gre pri nas za samoregulacijo stroke. Zavedamo se, da je zbornica močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. S tem mislim, da vsak član zbornice, ki naredi strokovno napako, lahko škoduje vsem ostalim. Tudi ponujanje prenizke cene dolgoročno škoduje vsem članom."
"Mnogi se preveč ukvarjajo s stroški gradnje, manj pa z napakami, ki so bile narejene in jih stanovalci leta dolgo plačujejo tudi s slabšo kakovostjo bivanja"
Obletnico praznujete v precej turbulentnem času: dražijo se energenti, surovine, posledično tudi gradnja. Kakšne posledice predstavlja to za gradbeno panogo, ki je v času lockdowna kot ena redkih panog v slovenskem gospodarstvu delovala popolnoma nemoteno?
"Stanje na gradbenem trgu je zelo nepredvidljivo in je težko govoriti o tem, kaj nas čaka v prihodnosti. Soočamo se s težavami pri dobavi materialov, višjimi cenami energentov, v oči bode tudi drastično pomanjkanje gradbenih delavcev in inženirjev. Težave povzroča še nepripravljenost nekaterih gradbenih podjetij na spremembe, predvsem tukaj mislim na digitalizacijo, na nujno prilagajanje trenutnim razmeram, ki vladajo ne samo pri nas, temveč po celem svetu. Če določenih gradbenih materialov trenutno ni mogoče nabaviti ali pa so predragi, je treba poiskati nove, dobavljive, cenejše. Pri tem je treba slediti ciljem zelene gradnje, uporabljati reciklirane gradbene materiale, ki jih je uporabljal že naš slavni arhitekt Jože Plečnik. Na to nekateri novodobni arhitekti pogosto pozabljajo. Sam si zeleno gradnjo v Sloveniji predstavljam tako, da se na Primorskem za gradnjo stavb uporablja naravni kamen, ker ga je na tem območju v izobilju in je gradnja iz kamna tudi najbolj varna za ta del Slovenije. Na Gorenjskem in Koroškem pa raje gradimo z lesom, ker ga tam ne manjka. Napočil je tudi čas, ko bodo investitorji krepko premislili, ali se jim zaradi razmer na trgu sploh še splača graditi."
Balon bo slej ko prej počil
Novogradenj pa je v Sloveniji občutno premalo. Še več: razprodane so, preden se zgradijo. Cene drastično rastejo, pa ne samo novogradnjam, tudi rabljenim stanovanjem. Kam vse to vodi? Bo nepremičninski balon slej ko prej počil?
"Rast cen nepremičnin v Sloveniji je vsekakor povezana z dogajanjem v gospodarstvu. Cene gradnje so se bistveno zvišale, zrasle so tudi cene zemljišč in posledično cene stanovanj. Nizke obrestne mere avtomatsko dvigujejo nakupne cene. To je vedno nekako vzajemno. Nižje kot so obrestne mere, višje so cene. To je tržna zakonitost. Dejstvo pa je, da se ta balon napihuje in prej ali slej bo počil. Ti nepremičninski baloni zgodovinsko dokazano enkrat počijo. Težko oziroma nehvaležno pa je v tem trenutku napovedovati, kaj nas čaka prihodnje leto, čez nekaj let ... Pomembno je, kot sem že večkrat poudaril, da se znamo razmeram pravočasno prilagoditi."
Gradnja stanovanj in stanovanjskih sosesk se spreminja, na to vplivajo novi trendi. Česa po vašem mnenju v Sloveniji primanjkuje?
"Splošna ocena je, da se gradbeni projekti razlikujejo. Nekateri graditelji dajejo večji poudarek izgledu stavb, pozabljajo pa na vse ostalo. Rekel bi, da v Sloveniji manjka sistemski pristop pri gradnji. Zasebne graditelje bolj zanima dobiček, to, koliko bodo zaslužili z gradnjo, kot pa bivalno ugodje stanovalcev. To seveda ni prav. Soseska pod Pekrsko gorco v Mariboru, ki jo financira Stanovanjski sklad RS, bo na primer ena od najnaprednejših stanovanjskih sosesk v Sloveniji. Pri načrtovanju se nismo skoncentrirali samo na videz fasade, ampak smo upoštevali veliko več, predvsem pa aktualne trende, ki vplivajo na udobje bivanja. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti polnjenja električnih avtomobilov za stanovalce, kako poskrbeti za funkcionalno ločevanje odpadkov in ne nazadnje - kako urediti okolico, da bo ta po merilih vseh generacij, ki prebivajo v soseski. Mislili smo tudi na najbolj ogrožene stanovalce, starostnike, ki potrebujejo oskrbo in pomoč. Slednjim smo namenili 60 oskrbovanih stanovanj."
Stanovanjski sklad do konca leta s 6763 stanovanji
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je zelo aktiven, o čemer govorijo tudi podatki: če so investicijski odhodki leta 2015 znašali zgolj dober milijon, leto kasneje pa pet milijonov evrov, so ti lani znašali kar 65 milijonov evrov. Sklad je imel leta 2015 v lasti 3429 najemnih stanovanj, ta številka pa naj bi se do konca letošnjega leta povečala na 4703, skupaj s stanovanji v lasti družbe Spekter, prevzete konec leta 2017, pa na kar 6763.
Splošno znano je, da je trg najemniških stanovanj pri nas izrazito podhranjen. Smo si pa v Sloveniji pred leti zadali ambiciozno nalogo, da bomo do leta 2025 dobili 10.000 novih najemnih stanovanj. Kako kaže s tem načrtom?
"Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, ki je bila sprejeta leta 2015, si je kot glavni cilj zastavila preobrat od lastniških stanovanj v najemna. Načrtovano je bilo, da bo v desetih letih med 2015 in 2025 zgrajenih 10.000 novih javnih najemnih stanovanj. Sama resolucija ne zagotavlja celotnih finančnih virov. Imamo določene lastne vire, pridobivali smo tudi kredite in tako smo danes prišli tako daleč, da je več kot 2500 stanovanj v gradnji in 1887 jih bo ob 30. obletnici Stanovanjskega sklada RS tudi dokončanih. V naših lastnih projektih zaključujemo gradnjo 819 stanovanj, za 729 pa sofinanciramo projekte občin in mestnih skladov. Gre za številne občine, od najmanjše občine, Svete Ane, z dvema stanovanjema do največje, Ljubljane, ki jih ima bistveno več. Potem imamo še nakupe gotovih nepremičnin na trgu, skupaj približno 339 tovrstnih stanovanj. Poleg tega imamo do leta 2025 v pripravi za gradnjo še približno 1500 stanovanj."
Če plače ne bodo višje, bodo mladi šli v tujino
Pričakujete, da se bodo zaradi višjih prodajnih cen nepremičnin na trgu potrebe po najemnih stanovanjih v prihodnjih letih še povečale?
"Tako kot pri vseh drugih dobrinah, kot so avtomobili ali počitniške kapacitete, gredo tudi pri stanovanjih trendi v smeri najema. Predvsem pri nas, kjer je situacija neobičajna, saj je 91 stanovanj lastniških in le devet odstotkov najemnih. Verjamem, da bomo z javnimi najemnimi stanovanji tudi zasebne investitorje spodbudili, da bodo gradili stanovanja za najem."
Z vse večjimi zahtevami v gradnji je gotovo večja in bolj odgovorna tudi vloga inženirjev. Imamo v Sloveniji dovolj kakovostnega inženirskega kadra?
"Za trenutne potrebe in velikost države je inženirskega kadra - tudi glede na število članov zbornice - dovolj, res pa ta ni v celoti usposobljen za najbolj aktualna področja delovanja. Čaka nas obdobje preobrazbe celotne družbe, ki za inženirje ne bi smela biti težavna, saj se zavedamo potrebe po vseživljenjskem učenju. Velika prednost je tudi kakovostna izobrazba, ki je temelj za razvoj poklicne ali poslovne poti. A zgolj ta ne zadostuje več za konkurenčnost inženirjev. IZS zato za člane in zunanje udeležence vsako leto organizira več kot 60 strokovnih izobraževanj s področja novih inženirskih znanj in tehnologij. Je pa težko pričakovati, da bi bili vsi enako pripravljeni srkati novo znanje: mladi so bolj, starejši malo manj."
Kako je s podmladkom? Še pred nekaj leti postati inženir ni bilo ravno priljubljeno med mladimi.
"Veseli nas, da se je zanimanje za študij povečalo. Trend se je po dolgih letih naposled vendarle obrnil navzgor. Res pa je, da bi morale večjo vlogo pri popularizaciji tega poklica v javnosti, predvsem pa med mladimi, prevzeti fakultete, ki bi študente k študiju vabile z jasnim pogledom v prihodnost, ki obljublja tudi možnost dela na atraktivnih projektih. Predvsem pa morajo biti inženirji v Sloveniji boljše plačani za delo, ki ga opravljajo, sicer nam bodo novi kadri hitro pobegnili v tujino, kjer so plače inženirjev bistveno višje od slovenskih."
Prerekanje ne koristi nikomur
Vlada je prižgala zeleno luč predlogu novega gradbenega zakona, ki je povzročil veliko hude krvi predvsem med arhitekti oziroma v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije.
"Prepričan sem, da je bil ta vihar predvsem posledica hudih pritiskov nekaterih gradbenikov v javnosti. Z novim zakonom načeloma nihče ni izgubil možnosti za delo. Res pa je, da je razlika v nazivih povzročila veliko hude krvi pri nadzornih inženirjih, pravica vodenja projektov za stavbe pa pri pooblaščenih inženirjih. A trdno verjamem, da je v predlogu novega gradbenega zakona (GZ-1) to že bolje določeno. Kljub temu nas, roko na srce, čaka še ogromno dela glede bolj učinkovite in strokovne ureditve vlog vseh sodelujočih v procesu gradnje med arhitekti in inženirji - od projektanta, nadzornika, izvajalca do investitorja. Vsekakor nam prerekanje pri reševanju teh težav ne bo v pomoč."
Zakaj je novi gradbeni zakon v Sloveniji po vašem mnenju tako zelo pomemben? Kaj novega - dobrega in slabega - prinaša članom IZS?
"Cilj gradbenega zakona mora postati varna in trajnostna gradnja v razumnih rokih. Gradbeni zakon rešuje kar nekaj dilem, kar je najbolj pomembno - ponovno uvaja enakopravnost vseh strok, tako inženirjev kot arhitektov. Ta enakopravnost je tudi pogoj za integralno projektiranje z BIM-tehnologijami, ki omogočajo oblikovanje stavbe in možnost, da se še pred začetkom gradnje v celoti izračuna in določi vse količine in procese, ki bodo v njej potekali. Brez omenjene tehnologije v Sloveniji ni mogoče graditi ničenergijskih stavb; ta način gradnje pa je, kot veste, pri nas zakonsko obvezen. Prepričan sem, da se danes mnogi preveč ukvarjajo zgolj s stroški gradnje, manj pa z možnimi sistemskimi napakami v fazi projektiranja, ki se jih potem še veliko let plačuje."
1. Kakšen naj bi bil novi gradbeni zakon?
"Gradbeni zakon bi kot vsak drug zakon moral biti bolj enostaven in razumljiv vsem uporabnikom, pri tem pa bi logično usmerjal in varoval proces graditve ter učinkovito urejal razmerja med udeleženci z določenimi strokovnimi znanji in kompetencami. Cilj gradbenega zakona mora postati varna in trajnostna gradnja v razumnih rokih."
2. Kako pomembna je trajnostna gradnja?
"Zelo pomembna, nepogrešljiva. Digitalizacija in zelena gradnja sta tudi usmeritvi EU. Upoštevati je treba merila kakovosti, kar so tudi merila za zeleno, trajnostno gradnjo."
3. Je pandemija spremenila naše bivalne zahteve?
"Vsekakor je spodbudila delo od doma in temu se morajo prilagoditi tudi graditelji novih stanovanj. Ne glede na epidemijo bo tudi v prihodnosti vedno več dela od doma in marsikdo si bo želel imeti doma še dodaten delovni prostor. Zato razmišljamo o možnem povečanju kvadratur naših stanovanj. Naš standard je trenutno med 35 in 80 kvadratnimi metri."
4. Zakaj pri gradnji ne smemo pozabiti na ogrožene skupine?
"Rešiti je treba stanovanjska vprašanja mladih, starejših, socialno ogroženih in tistih s posebnimi potrebami. Tu bodo potrebni novi modeli, recimo sobivanje starejših in mlajših, povezovanje stanovanjskega vprašanja z zaposlitvijo, socialnim podjetništvom, aktivnim vključevanjem v družbeno življenje."
5. Kakšen izziv vam predstavlja predsedovanje IZS?
"Najpomembnejši del mojega prostočasnega delovanja v zadnjih letih gotovo predstavlja predsedovanje Inženirski zbornici Slovenije, ki zahteva vsakodnevno večerno in pogosto popoldansko udejstvovanje kot tudi delo med vikendi in dopustom. Vse to pa mi nikoli ni bilo težko, še posebej če so vidni dobri rezultati."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
