"Volilna zakonodaja ni nekaj, kar bi lahko raztegovali in prilagajali sproti," pravi direktor službe DVK.
Kako se DVK pripravlja na skorajšnji start supervolilnega leta; troje neposrednih volitev bo, dvakrat možni še podaljški oziroma drugi krog? In to bodo z virusom prestreljene volitve. Vas skrbi?
"Smo v nepredvidljivih in zahtevnih časih, a me ne skrbi. Kakšna bo epidemiološka slika aprila, ne vemo, še manj, kakšna bo naslednjo jesen. Na nekatere stvari oziroma okoliščine v virusni dobi nimamo vpliva, a mi bomo pripravljeni, da volitve izpeljemo, strogo profesionalno in zakonito. Smo v zaključni fazi priprav na izvedbo državnozborskih volitev. Iz javnih izjav predsednika Pahorja vemo, da bo volitve razpisal na prvi možni datum, 24. aprila. Čakamo torej še njegov odlok. Akti, ki jih mora za začetek volilnih opravil sprejeti DVK, so pripravljeni."
Kdaj se pričakuje predsednikov razglas?
"To je še določena neznanka. Predsednik Pahor je sicer dejal, da bo odlok sprejel 9. februarja. Odlok mora vsebovati dan glasovanja, to naj bi bil po napovedi 24. april, določil pa bo tudi začetek volilnih opravil. Menim, da bodo ta začela teči v ponedeljek, 14. februarja."
Kdaj smo imeli v istem letu nazadnje podobno gostoto praznikov demokracije?
"Prvič je, da toliko različnih volitev sovpada v istem letu. Veliko obremenitev smo imeli 2011., ko smo izvedli predčasne volitve v DZ in štiri referendume. A 5. junija tistega leta so bili na isto nedeljo trije referendumi. V letošnjem kontekstu se pozablja še na volitve v državni svet. Ker gre za posredne volitve, se volivci in javnost z njimi ne ukvarjajo toliko, a to ne pomeni, da DVK z njimi nima dela. Spomnimo se, da je bilo prav ob zadnjih precej različnih sporov in so se z njimi ukvarjali tako vrhovni kot ustavni sodniki."
Kakšne scenarije, vezane na različne epidemiološke situacije oziroma razmere, ima DVK pripravljene? Kaj, če pride ali bo še trajal močnejši val covida, z njim pa večje število karanten, ki bi pri velikem številu ljudi zarezale v pravico do izvrševanja volilne pravice?
"Nisem epidemiolog, zato se v to stroko seveda ne bom spuščal. A glede na trenutne razmere v državi - mimogrede, epidemija pri nas ni razglašena, država trenutno še razmeroma normalno funkcionira - je zelo verjetno, da bo treba ukrepe, ki smo jih sprejeli ob izvedbi zakonodajnega referenduma o zakonu o vodah, še dopolniti. Vlada je v tem času sprejela več novih odlokov, glede na slabšanje epidemiološke situacije verjetno lahko pričakujemo še dodatne ukrepe in zaostritve pogojev."
Verjetno bi bilo dobro, da bi bil režim, ki bo veljal na voliščih in na volitvah nasploh, znan čim prej. Ne šele pet do dvanajstih.
"Ukrepe, ki bodo veljali za volitve, bomo sprejemali in o njih komunicirali že predvidoma februarja. A to ne pomeni, da bodo takšni veljali tudi aprila. V stalnem kontaktu z NIJZ jih bomo prilagajali glede na razmere. Biti moramo previdni, ne bomo skakali v bazen, če še ne vemo, koliko bo v njem vode. Hočem reči, da je do aprila še nekaj časa in ne moremo predvideti, kakšne bodo razmere takrat. Upamo na najboljše, a lahko bo še slabše. Gotovo je, da bodo splošni ukrepi ostali, torej obvezno nošenje mask članov volilnih odborov in volivcev, medosebna razdalja, razkuževanje pisal, zračenje, en volivec na volišče, če je to v manjšem prostoru ... Ključno vprašanje ostaja, ali bo za volišča v veljavi pogoj PCT in za koga."
Za člane volilnih odborov oziroma komisij najbrž že, za volivce pa bi to verjetno pomenilo pretiran poseg v volilno pravico.
"Z visoko verjetnostjo lahko rečem, da bodo člani volilnih odborov morali izpolnjevati pogoj PCT. Mene ves čas sprašujejo, ali smo pripravljeni. Ne pozabimo, da sta DVK in služba DVK le vrh ledene gore. Bistvene naloge opravijo kolegice in kolegi na nižjih ravneh, v okrajnih volilnih komisijah. Imamo dvesto tajnic in tajnikov, ki imajo pomembne naloge: od imenovanja volilnih odborov do določanja sedeža volišč in tako naprej. Pomembno je, da politične stranke predlagajo dovolj kandidatov za volilne odbore. Enako velja za zaupnike, za vseh 3000 volišč. Za izvedbo volitev potrebujemo več kot 19.000 ljudi. Vsi ti ljudje bodo torej morali izpolnjevati pogoj PCT. Zna se zgoditi, da bo zahtevan pogoj PC plus T, torej ob prebolelosti in/ali cepljenosti še testiranje. Kar bo velik logistični zalogaj, saj bo treba več kot 19.000 ljudi na dan glasovanja pred odprtjem volišč ob sedmih zjutraj ali pa že večer prej testirati. In poskrbeti za nadomestne ljudi, če bodo testi pozitivni."
Še o volivcih in pogojih za vstop na volišče.
"Moje mnenje je, da ne bi smelo biti niti najmanjše dileme o tem, ali bi na kakršenkoli način omejevali dostop volivcev do volišč. Pravica voliti je temeljna človekova in politična pravica. Volilna pravica, ki izhaja iz ustave, se lahko omeji le z zakonom. Za volivce torej ne bi smel veljati pogoj PCT."
Predlogov v to smer torej ne pričakujete?
"Jih ne pričakujem, a nikoli se ne ve. Pred dvema mescema sem dal vladi pobudo, da uvrsti volivce med izjeme pri izpolnjevanju pogoja PCT. Imeli smo namreč nadomestne županske volitve in so se pojavljala vprašanja. Kaj se je zgodilo? Za zdaj nič, vlada se je odločila za molk organa. Lahko da so sprejeli mojo razlago, da volilne pravice ni mogoče omejevati s pogoji, ali pa kdo razmišlja drugače. A tu sva že na polju politike, kamor se ne želim spuščati."
Mora pa DVK na voliščih zagotoviti upoštevanje osnovnih zaščitnih ukrepov.
"Da. Upam, da bomo razkužila in maske dobili iz državnih blagovnih rezerv. Sami veste, da nekateri že ob referendumu o vodah ob vstopu na volišče niso želeli nositi maske. Takšnega posameznika se opozori, a se mu glasovanje ne prepreči ali onemogoči. To bi bil pretiran poseg. Po takšnem dogodku smo volišča začasno zaprli, prostore razkužili in prezračili, nato se je nadaljevalo. Volivke in volivce bi na tem mestu res prosil, da spoštujejo ukrepe, to je zelo pomembno. Sicer se bo na kakšnem volišču tudi zaradi takšnih primerov še prej pojavila vrsta. Tudi pri teh primerih prosim za razumevanje, bodimo strpni."
Bi se pa na volitvah teoretično lahko znašli v situaciji, ko bi odrejene karantene zaradi covida-19 posegle v volilno pravico več tisoč ali celo deset tisoč ljudi. Bi bile volitve ob črnih virusnih scenarijih lahko celo prestavljene? Takšen je bil primer na Novi Zelandiji.
"O tem bomo na DVK razpravljali, a vemo, kakšne so naše zakonske pristojnosti. Pristojnosti, da bi volitve zaradi izrednih situacij prestavljali, nimamo. Manjka nam zakonska ureditev volitev ob izrednih situacijah, kot je denimo epidemija. To bi moral po mojem urejati novi zakon o nalezljivih boleznih. Vemo, da mandatov ni mogoče podaljševati v nedogled. Sam sem naklonjen temu, da že zdaj vsi pristojni razmislimo, kako bomo volitve varno izpeljali na določen datum. Nekaj manevrskega prostora ima tudi razpisovalec volitev, da bi teoretično v dialogu s stroko ocenil, da je bolje, da so v tistem letnem času, ko je virusa že manj. Osebam v karanteni, ki jim je omejena svoboda gibanja, pa je v skladu z zakonom treba omogočiti glasovanje po pošti. Mora pa volivec o tem obvestiti okrajno volilno komisijo. Vemo, da mi nimamo zakonske rešitve kot denimo v Avstriji, kjer lahko vsak z določenim formularjem zaprosi za glasovanje po pošti. Do takšne oblike glasovanja so pri nas upravičeni invalidi, tisti, ki so v bolnišnicah ali zdraviliščih, v socialnovarstvenih ustanovah, v priporu, zaporu ... K tem okoliščinah štejemo tudi karanteno. Tukaj moramo biti zelo previdni, da ne prihaja do zlorab in dvojnega glasovanja. Če bo ogromno zahtev za glasovanje po pošti, bo izjemno težko vse organizirati in seveda preverjati."
Koliko stanejo volitve
Načrtovan proračun volitev v državni zbor je 4,7 milijona evrov. Ali jih bo toliko dejansko porabljenih, je odvisno od tega, ali bo država zagotovila zaščitno opremo za volišča - maske, razkužila in tako naprej - iz državnih rezerv. "Morate pa vedeti, da so se denimo poštne storitve zelo podražile," pravi Dušan Vučko. Član volilnega odbora za dan na volišču zasluži približno 50 evrov, predsednik odbora pa 59 evrov. "Ministrstvo za finance je pred časom hotelo ta nadomestila obdavčiti. Še dobro, da smo prepričali poslanske skupine v državnem zboru, da se je to uredilo s spremembo zakona o dohodnini, saj bi se drugače poslovili od zdajšnjega koncepta volitev. Kdo bi pa v tem primeru še delal v odborih? Ali pa dajmo na volišča profesionalce. DVK ima devet zaposlenih, na ravni volilnih komisij je še za čas volitev angažiranih okoli 2000 uradnikov, primerljiv organ v Makedoniji pa ima okoli 120 redno zaposlenih," še pojasni Vučko.
Veliko ljudi je lahko napotenih v karanteno v času, ko so roki za prijavo glasovanja po pošti že potekli.
"To je situacija, do katere prihaja na vseh volitvah, pa naj bo čas epidemije ali ne. Te situacije ni mogoče predvideti in jo je zato tudi težko normativno urejati ali rešiti. Volivci morajo glasovanje po pošti okrajni volilni komisiji sporočiti najkasneje pet dni pred glasovanjem. Rokov nimamo zato, da bi komurkoli nagajali ali skušali karkoli omejevati, ampak so smiselno postavljeni, da lahko zagotovimo zakonitost in poštenost volitev ter preprečimo zlorabe. Če koga v petek pred volitvami priprejo ali si kdo tisti dan zlomi nogo in mora na operacijo, prav tako ne bo mogel glasovati. Oziroma lahko na primer tisti, ki se je poškodoval, glasuje le, če ga kdo, denimo sorodnik, iz bolnišnice pripelje na volišče. Če bodo karantene skrajšane na pet dni, bo to z vidika volitev in volilne pravice dobro."
Tisti, ki bodo želeli zaradi karantene glasovati po pošti, bodo torej morali predložiti odločbo o karanteni?
"Ne vem še, kako bomo to rešili. Lahko da bomo zahtevali le izjavo, s katero bodo ljudje jamčili za resničnost navedb o karanteni. Zanašamo se na poštenost in odgovornost ljudi. Sprašujem se namreč, ali imajo ljudje, ki so napoteni v karanteno, dovolj hitro v rokah tudi izdane odločbe o tem, da bi lahko torej z njimi dokazovali, zakaj so upravičeni do glasovanja po pošti."
"Osebam v karanteni, ki jim je omejena svoboda gibanja, je v skladu z zakonom treba omogočiti glasovanje po pošti"
Kaj pa glasovanje na domu?
"To je možno ob bolezni. Dogajalo se nam je, da so zdravi ljudje želeli, da člani volilne komisije pridejo k njim na dom. Glede tega načina glasovanja bom DVK predlagal, da se k tej vlogi priloži zdravniško potrdilo. V primeru obolelosti za covidom glasovanje na domu pravzaprav ni mogoče, saj si ne predstavljam, da bi zdravstvo ob vseh obremenitvah zagotovilo ljudi, ki bi obolele obiskovali v skafandrih oziroma ustrezno zaščiteni. Člani volilnega odbora pa za ustrezno zaščitno ravnanje v takšnih primerih seveda niso usposobljeni."
Obstajajo še nekatere možnosti in prilagoditve za izpeljavo volitev v času epidemije. Na Nizozemskem ali v Izraelu je bilo možno denimo glasovanje iz avtomobila. Nekateri pravniki so celo razmišljali, da bi morali najti možnosti, da bi ljudem, ki so v karanteni, omogočili glasovanje tudi nekaj dni po volilni nedelji.
"To bi bil po mojem mnenju izjemen poseg v koncept volitev. Temu osebno nisem naklonjen, vprašanje je, ali je to po zdajšnji zakonodaji sploh možno. Politika pa ima seveda škarje in platno, ne nazadnje so spremembe zakonodaje v njenih rokah. Na Norveškem traja predčasno glasovanje en mesec, glasujete lahko v nakupovalnih centrih. Ampak tam imajo drugačno politično kulturo, mentaliteto in tradicijo. Če bi se DVK odločila, da organizira tudi glasovanja iz avtomobila, sem prepričan, da bi se jih našlo kar nekaj, ki bi trdili, da smo presegli pooblastila. Mimogrede, ali se ljudje v karanteni lahko vozijo naokoli z avtomobili ali morajo biti doma, v izolaciji? Kaj pa tisti ljudje v karanteni, ki ne vozijo ali nimajo avtomobila? Stvari niso tako enostavne, volilna zakonodaja ni nekaj, kar bi lahko raztegovali in prilagajali sproti. Spomnimo se, da je ustavno sodišče pred časom razveljavilo odločitev DVK, ker smo v obrazcu podpore volivca kandidatu za predsednika zahtevali, da je opredeljeno, za katerega kandidata gre."
So se pa časi spremenili, in da bi se izognili nenehnim debatam, kako vsem enakovredno zagotoviti dostop do volišč in glasovanja, bi morali razmisliti o novih možnostih - avstrijski model je, da lahko vsak glasuje po pošti, tako je tudi v ZDA, ena od možnosti je glasovanje po pooblaščenem zastopniku ...
"Poglejte, najbolj čista, kontrolirana in transparentna situacija je, ko pride volivec na volišče in v nadzorovanem okolju izrazi svojo volilno voljo. Vse drugo je možno, a smo že na polju višjih tveganj in možnih zlorab. V Avstriji so predsedniške volitve enkrat padle zaradi glasovanja po pošti. Vemo, kakšen kaos je v ZDA in koliko je sporov na koncu. Da bi glasovali prek posrednikov, je po mojem mnenju nesprejemljivo. Pri nas bi morale iti razprave v smer, kako ljudi animirati, da se spravijo na volišča, ne pa, kako jim narediti volitve bolj udobne. Nizka volilna udeležba nam kot državi ni v ponos."