(INTERVJU) Elke Kahr: Revolucija je zgolj beseda. Verjamemo v volitve in reforme

Kaj je razlog za vaš obisk Maribora? O čem ste se pogovarjali s člani Levice?

"Levica je naša sestrska stranka, sodelujemo že dolgo. S kolegi rada izmenjujem mnenja in izkušnje. Pogovarjali smo se o vsakodnevnih izzivih in težavah ljudi. Razpravljali smo o tem, kako narediti življenje boljše. V Gradcu smo komunisti pridobili zaupanje ljudi. Kolege je zanimalo, kako nam je to uspelo in kako delamo. Imeli so veliko vprašanj in z veseljem sem jim odgovorila na vse, kar jih je zanimalo."

Kako sicer sodelujete z Mariborom?

"Letos je bil župan Saša Arsenovič že pri nas. Pogovarjali smo se o povezavah med mestoma, mobilnosti in o tem, kako bi okrepili naše odnose na različnih področjih. Od kulture, univerze, prometnih povezav. Dobro srečanje je bilo. Sicer pa, kot že rečeno, veliko sodelujemo z Levico."

Kaj pa glede sodelovanja med mestoma na področju gospodarstva? Kje so priložnosti za boljše povezovanje?

"Na veliko področjih. V Gradcu živi in dela veliko Slovencev, Mariborčanov. Mladi pri nas študirajo. Smo sosedi, moramo si pomagati. Univerzitetno področje je recimo eno takih, kjer moramo sodelovanje izboljšati. Tujci imajo pri nas enake pravice kot domačini. Delamo in razvijamo sistem javnih najemniških stanovanj in stanovanjskih zadrug. Kar nekaj slovenskih družin živi v teh domovih."

Kako ste razvili sistem javnih najemniških stanovanj? Po vzoru Dunaja, ki je primer dobre prakse?

"Vsi prebivalci Gradca, če želijo, lahko dobijo javno stanovanje. Vzpostavili smo dobro mrežo občinskih stanovanj. Zainteresirani se morajo prijaviti na razpis in nato po postopku dobijo stanovanje. Morajo pa biti administrativno prijavljeni v Gradcu. Za stanovanja lahko konkurirajo vsi polnoletni. Javnih najemniških stanovanj je v Gradcu na trgu okoli 10 odstotkov, 20 odstotkov stanovanj pa predstavljajo stanovanjske zadruge, ampak s temi mesto ne upravlja. Skupaj je tako 30 odstotkov stanovanj javnih oziroma skupnostnih."

Vaša izvolitev za županjo in zmaga KPÖ pred dvema letoma sta bili presenečenji. Menite, da komunisti lahko še kje pridejo na oblast prek volitev ali le z revolucijo?

"Revolucija je zgolj beseda. Za ljudi, ki so nam zaupali in nas izvolili, naša izvolitev ni bila presenečenje. Tudi za tiste, ki nas niso izvolili. Verjamem, da je koga bilo strah, ker so na oblast prišli komunisti, a zdaj, ko so nas spoznali, so, upam, ugotovili, da sem korektna oseba. Vsi v KPÖ so korektni. Svojo plačo zaslužijo prek politike, ne prek svojih poslov. Šokirani pa so najbrž bili bogataši in druge stranke. V Gradcu smo na politični sceni prisotni že trideset let. Šli smo korak za korakom. Gradili smo skupnost, se zavzemali za enake pravice za vse. Domačine, tujce, ženske, moške, otroke. Želimo, da bi vsi imeli enake možnosti. Verjamemo v volitve in reforme."

Kakšna je finančna situacija v Gradcu? Mesto naj bi bilo zadolženo.

"Vsa večja mesta v Avstriji imajo težave s proračunom. Veliko je treba urediti, investirati, denarja od države pa nikoli ni dovolj. Nismo sami v tem, vsi župani pri nas imajo podobne težave. Najbolj pomembno je, da našim občanom nudimo dobre zdravstvene storitve, da izobraževalni sistem deluje dobro. Od vrtcev do fakultet. Izjemno pomembna je sociala. V koaliciji s socialnimi demokrati in zelenimi si prizadevamo izpeljati čim več projektov in dvigniti kvaliteto življenja. V dveh letih nam je uspelo veliko, a nas čaka še več projektov. Z mestnimi financami želimo smotrno ravnati, ne pa da moramo denar preusmerjati. Namenjamo ga tja, kjer ga ljudje najbolj potrebujejo. A nikoli ni dovolj denarja za vse, kar bi radi uredili. Nenehno se pogovarjamo s štajersko deželno in zvezno vlado. Trenutno delamo dve novi tramvajski liniji. Svoj del denarja je dalo mesto, del deželna vlada, ne pa tudi zvezna vlada. Zdaj se borimo za to. Gre za 25 milijonov evrov. Ko bomo to dobili, bomo morali prositi za nov denar, saj nenehno potrebujemo sofinanciranje države."

V predmestju Gradca je veliko tujih podjetij. Kako kot komunistka gledate na to?

"Gradec je univerzitetno mesto. Imamo močno tehniško fakulteto z veliko študenti. S tega vidika potrebujemo velika tuja podjetja, saj zagotavljajo delovna mesta. Tukaj dela tudi veliko tujcev. S podjetji gojimo dobre odnose."

Ste pa bili recimo proti prihodu Amazona v Gradec.

"Da, ker Amazon ni dober za naše gospodarstvo. Veliko srednje velikih podjetij bi zaradi njihovega prihoda propadlo, saj jih po konkurenčnosti ne bi mogli dohajati. Amazon je tudi želel zgraditi svoje prostore blizu mesta, ne na periferiji. Ljudje tega niso želeli. Skupaj smo bili proti prihodu Amazonovega koncerna v naše mesto. Vedeli pa smo, da jim s tem ne bom pokvarili posla, saj bodo hitro našli novo lokacijo."

Dejali ste, da ste jugonostalgičarka. Kaj vam je tako všeč v državah nekdanje Jugoslavije?

"Rada imam tukajšnje ljudi. Nisem nostalgičarka v slabem pomenu besede. Jugoslavija ni bila popolna država. Preprosto rada imam ljudi iz zahodnobalkanske regije. Ni pomembno, od kod prihajajo. Ko sem bila otrok, je imel oče v tovarni, kjer je delal, veliko sodelavcev iz Jugoslavije. Videla sem, kako trdo delajo, da bi svojim družinam omogočili normalno življenje. Nihče jim ni rekel hvala. Bili so spregledani. Mi vsem tujcem, ki delajo pri nas, želimo zagotoviti najboljše pogoje za življenje. Tudi letos poleti smo s tem namenom v Gradcu priredili Jugofešto. Želeli smo pokazati pot, po kateri želimo, da gre naše mesto. Da sprejemamo vse ljudi in jih obravnavamo enako. Komunisti želimo, tudi z drugimi politiki, narediti življenje boljše."