Urban Červek
Iz vaših objav je razvidno, da se strokovno ukvarjate z zemeljskimi plazovi ...
"Včasih sem se bolj intenzivno. Še vedno sem v raziskovalni skupini, sicer pa mi čas ne dopušča bolj poglobljenih študij, saj sem samostojni podjetnik in si moram posle pridobivati na trgu. Ti so v glavnem v tujini, delam na evropskih projektih, ki pa so zelo malo vezani na plazove. Več se ukvarjam z mineralnimi surovinami, ki so sedaj trend v Evropi. Evropa si namreč želi na tem področju postati neodvisna od ostalih celin. To bo dolga in težka pot, a se bomo po njej morali podati, sicer nas bodo lahko odrezali in bomo ostali brez za evropsko gospodarstvo tako potrebnih surovin."
O katerih surovinah govorite?
"O tistih, ki so v naših telefonih, na primer. Pa v vseh električnih napravah, od tistih, ki jo proizvajajo, do tistih, ki jo koristijo."
Mislite na tako imenovane redke zemlje, o katerih je veliko govora in ki jih pridobivajo v večini na Kitajskem?
"Da, pa tudi o manj eksotičnih surovinah, na primer o navadnem grafitu. Nov trend so grafitne baterije, saj gredo litijske počasi iz mode, ker se jih ne da reciklirati in je njihovo pridobivanje okoljsko sporno. Grafita pa v Evropi nimamo oziroma naj ga ne bi imeli, saj sploh ne vemo, kaj je v globinah, ker so te premalo raziskane. To je tudi eno od kislih jabolk, v katera bomo morali ugrizniti v Evropi."
Do sedaj je industrija v Evropi kovine in druge rudnine pridobivala z uvozom. Sedaj je to očitno postalo (strateški) problem.
"Na uvozu surovin bo naše gospodarstvo temeljilo še naslednjih deset do petnajst let, dokler ne bomo odprli kakšnega rudišča v Evropi, kar bo velik izziv glede na negativen odnos do rudarjenja. To vsi vidijo kot rudarjenje 19. stoletja in ne kot rudarjenje 21. stoletja."
Trend so grafitne baterije, saj gredo litijske iz mode, ker se jih ne da reciklirati, njihovo pridobivanje pa je okoljsko sporno
Od ena do pet
1. Kateri kraj na Zemlji bi bilo najbolj zanimivo obiskati z geološke perspektive in zakaj?
"To je povsem osebni izbor ... Zame bi bila Kamčatka zaradi aktivnega vulkanizma, tam pa še nisem bil."
2. Katera rudnina je najbolj dragocena oziroma najredkejša? Kje jo kopljejo?
"Trenutno je to paladij zaradi velikega povpraševanja avtomobilske industrije. Tudi druge kovine, tako imenovane kovine skupine platine (PGM), so precej iskane. Trenutno najbogatejša nahajališča so v Rusiji, Bocvani in Južnoafriški republiki."
3. Kako globoko pod zemljo ste se že spustili?
"Najgloblje je bilo v idrijskem rudniku tekom študija, pri predmetu kartiranja podzemnih rovov, in sicer približno 300 metrov pod površje, kar je nekje na gladini morja."
4. Kaj menite o rudarjenju na Luni in drugih vesoljskih telesih?
"To je nedvomno prihodnost, saj so surovine, če odmislimo težavnost potovanja in transporta na Zemljo, tam malodane prosto ali pa precej enostavneje dostopne."
5. V prostem času se menda ukvarjate s triatlonom. Zgolj rekreativno ali tudi tekmujete?
"Res je, šport mi predstavlja nekakšen ventil, sprostitev od stresa. Eden od športov, s katerimi se ukvarjam, je tudi triatlon, a zgolj ljubiteljsko. Pri svojih letih nisem ravno hiter, sem pa vzdržljiv. Ker sem v preteklih dveh letih opravil Ironman 70.3, sem se odločil, da bom letos poskusil priti do cilja na pravem Ironmanu. Upam, da mi uspe."
Neetično je mižati na eno oko in prevaliti okoljske in socialne probleme na Afriko in Južno Ameriko
O tem, kaj je v Sloveniji pod 300 metri, ne vemo praktično nič. Tako slabo smo raziskani
