Vaš kolega Igor Zorčič je včeraj sporočil, da se ne vidi v nobeni opozicijski ali koalicijski stranki. Ali to že pomeni, da nepovezani poslanci ustanavljate novo stranko?
"Kolega Zorčič je kot predsednik državnega zbora že večkrat podal določene izjave, v katerih je nakazal možnost neke nove stranke. Vendar pa mislim, da s tem ni imel v mislih dodatnega drobljenja liberalnega političnega prostora, temveč neko skupno platformo za povezovanje liberalnega političnega spektra. Naš skupni cilj, torej cilj vseh štirih nepovezanih poslancev, je, da bi po naslednjih volitvah sodelovali v neki novi koaliciji, ki bo zamenjala sedanjo oblastno garnituro ter sestavila neko vlado, ki bo spoštovala temeljne pravice državljank in državljanov, ki bo bolj uspešno vodila dialog z njimi in upoštevala tudi njihova mnenja. V času epidemije covida-19 smo vsi skupaj nekako padli na preizkusu neke kolektivne odgovornosti oziroma solidarnosti. Mislim, da smo v tem času izkusili, kaj pomenijo pokroviteljstvo, aroganca, zastraševanje in podcenjevanje, tako da si nihče od nas tega več ne želi."
Če vas prav razumem, torej ni nujno, da boste nepovezani poslanci ustanovili novo stranko.
"Na to temo je bilo v tem času za vse nas zelo veliko novinarskih vprašanj, tudi pritiskov, da se moramo izjasniti glede tega. Ko nas vnaprej predalčkajo v smislu, dva sem in dva tja oziroma trije sem, eden tja, to ni dobro. Odgovor kolega Zorčiča je v resnici šel ravno v tej smeri, torej da takšne vnaprejšnje delitve oziroma predalčkanje mogoče niso najboljša pot in da je čas, da se pokaže, da liberalna opcija zmore nekaj več povezovanja in združevanja na neki skupni platformi."
Kako tesno bi bilo sploh takšno povezovanje in s katerimi strankami bi se povezali?
"To v tem trenutku težko ocenim. Dejstvo pa je, da so rezultati na volitvah do zdaj pokazali, da so liberalci vedno izgubljali takrat, ko so se drobili in delili, ter da ljudje na volitvah znajo nagraditi povezovanje in sodelovanje. Mislim, da smo nepovezani poslanci lahko gonilna sila liberalnega povezovanja. Dve stranki, ki sta na zadnjih volitvah dosegli recimo okvirnih 15 odstotkov, sta razpadli. Mislim, da se je na liberalni strani pojavila neka praznina, za katero si ljudje želijo, da bi se zapolnila. Kako daleč in s kom, pa je že drugo vprašanje."
Pa je tukaj v ozadju res prisotna želja po povezovanju levosredinskega političnega prostora ali gre samo za preproste kalkulacije v smislu, kaj narediti, da bomo spet izvoljeni za poslance?
"Ne. Na terenu sem se pogovarjala s precej ljudmi in vsi ocenjujejo, da dodatno drobljenje levega in sredinskega pola pomeni slabši rezultat na volitvah ter dodatno izgubo sedežev v parlamentu. Liberalni del že ima zgodovinsko izkušnjo glede tega, da je bilo drobljenje kaznovano, povezovanje pa je bilo vedno nagrajeno. Zgrešeno je tudi razmišljanje, ko nekateri pravijo, da bodo volivci tega političnega bloka prišli na volitve in da bodo prisiljeni izbrati nekaj od tega, kar že obstaja. To se ne bo zgodilo, prej se lahko zgodi, da bodo ti volivci ostali doma, ker nimajo prave izbire."
V javnosti se je še pred časom namigovalo, da se vi utegnete pridružiti LMŠ. Se zdaj tudi vi tako kot gospod Zorčič ne vidite v nobeni od strank v parlamentu?
"Lahko povem, da se v tem trenutku še vedno pogovarjamo z vsemi, vendar pa ti pogovori niso tako daleč, da bi lahko bila bolj konkretna."
Veliko govorite o povezovanju. Ali vseeno dopuščate možnost, da bi nepovezani poslanci ustanovili novo stranko?
"Vnaprej ničesar ne izključujemo. Sama predvsem poskušam začutiti teren, to, kar ljudje pričakujejo od politike in kar si mislijo, ter ugotoviti, kaj je tisto, kar nam bo po volitvah dejansko prineslo neko novo, učinkovito in operativno vlado."
O sanaciji Celjske kotline
Ali pri vašem zakonu o sanaciji Celjske kotline računate na podporo koalicije? "Prvi poskus tega zakona v prejšnjem mandatu ni uspel, a je prinesel rezultate. Takratna vlada se je odločila sanirati celjske vrtce. Vendar to ni dovolj. V Celju ostaja še kar nekaj točk, ki so potrebne sanacije, med drugim stara cinkarna, podtalnica in vodotoki. Kot opozicijska poslanka sem se v sodelovanju s civilnimi iniciativami in okoljsko stroko odločila, da pripravim nov zakon, ki rešuje še preostale težave. Ker so se od vložitve zakona v proceduro pogovorom pridružili še nekateri deležniki, tudi Mestna občina Celje, sem se odločila, da bom njihove predloge upoštevala in nadgradila že vloženo besedilo zakona. Pričakujem, da bom v naslednjih dneh vložila nov, nadgrajen zakon, ki sledi tudi pripombam občine. Računam, da ga bomo v parlamentu obravnavali do konca tega leta. Ker si tudi Celjani zaslužijo živeti v čistem okolju, upam, da ne bodo prevladala politična kupčkanja, ampak da bodo poslanci zaradi ljudi ta zakon podprli."
V povezavi z nepovezanimi poslanci se omenja tudi nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. Ali se pogovarjate in sodelujete z njo?
"Z gospo Bulčevo smo bili strankarski kolegi. Tudi po načinu razmišljanja, ko gre zame, kolega Zorčiča in Rajića, ki prihajamo iz SMC, pa seveda tudi kolega Lepa, kolikor smo se zdaj med seboj spoznali, smo si z gospo Bulčevo zelo blizu. Smo v stalnih stikih, nenehno sodelujemo, med seboj se tudi poslušamo in drug drugega za zdaj v resnici zelo podpiramo."
Kaj menite o sporazumu o povolilnem sodelovanju, ki so ga parafirale stranke koalicije KUL?
"Lahko rečem, da je povolilni sporazum, ki so ga parafirali in ki ga podpisujejo, vsekakor dobrodošel, po mojem mnenju pa ta vendarle ni dovolj. Sama bi bila bolj naklonjena nekemu predvolilnemu povezovanju, ki bi pomenilo, da predvolilna tekma ni dejansko tekma za to, kdo bo dobil novega mandatarja, temveč bi šlo za skupen nastop na volitvah in skupna prizadevanja za isti cilj."
Vsebina tega sporazuma še ni znana. Sklepamo lahko, da bo ena od točk zavračanje sodelovanja s SDS, morda še z NSi in SMC. Je to po vaši oceni trenutno smiselno?
"V tem trenutku smo tako polni delitev na takšne in drugačne, da bi bilo mogoče modro razmišljati o tem, da teh delitev ne bi še dodatno poglabljali."
V državnem zboru sta ta teden padli novela zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah ter novela zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je predvidevala globe za žaljenje. Je to že znak, da prihajamo v neko obdobje tehničnega vladanja, ko se bo vladalo samo še z odloki?
"Saj to nista prva takšna primera. Dejstvo je, da je ta vlada v zadnjem letu v parlament prinašala številne predloge, ki omejuje pravice ljudi ali se poskušajo vmešavati v delo neodvisnih institucij. Tisto, kar se je zdaj zgodilo, konkretno v teh dveh primerih, je mogoče enako, kot se je zgodilo takrat, ko so poskušali razrešiti predsednika državnega zbora, torej da so nekateri dodatni poslanci ugotovili, da takšnih stvari ne gre podpreti. Novela zakona o varstvu javnega reda in miru je seveda bizarna zadeva, ker pravila obnašanja poskuša narekovati nekdo, ki en del državljanov poimenuje svinje, drugi del, ki mu je malce bližje, pa biseri. To pa seveda ni levi fašizem, na katerega se zdaj izgovarjajo minister za notranje zadeve in vsi njegovi strankarski sopotniki."
Nekateri poslanci so bili v zadnjem obdobju deležni tudi pljunkov in zmerljivk, v času nasilnih protestov prejšnji teden naj bi bili nekateri ujeti v parlamentu. Ne bi bilo smiselno zaščititi najvišjih predstavnikov oblasti?
"Napadov, ki ste jih najprej omenili, niso bili deležni le tisti poslanci, ki so se oglasili in to povedali, ampak dejansko vsi, pa tudi zaposleni v državnem zboru. So pa ti protesti odraz katastrofalnega dela te vlade. Zato je to nezadovoljstvo ljudi zdaj prignalo tako daleč. Seveda obžalujem vsakršno nasilje in menim, da nasilje nikoli ni odgovor na nobeno vprašanje, vendarle pa je dejstvo, da največja vladna stranka ni sposobna voditi dialoga z državljani in vladanje dojema kot diktat nekih lastnih prepričanj za doseganje lastnih ciljev po principu deli in vladaj. Poskušajo se vmešavati v sodno vejo oblasti, v tožilstvo, javne medije in vsepovsod. Ker seveda po eni poti to ne uspeva, poskušajo iste stvari doseči s sprejemanjem vladnih odlokov. Vse to seveda državljani vidijo in prepoznajo. Še tri leta nazaj, ko je bila v državnem zboru preiskovalna komisija o žilnih opornicah, smo imeli tukaj eno od njihovih poslank, ki je na ves glas kričala in kazala s prstom v določeno smer, v tem istem času pa se je njihov predsednik dobival z lobisti in dobavitelji v zdravstvu. To je zelo nazoren primer njihovega načina delovanja."
V vaši nekdanji stranki SMC se tudi obetajo spremembe. Napovedujeta se novo ime in združevanje z drugimi strankami. Kako gledate na to?
"Težko komentiram, nisem vpletena v dogajanje. Vem samo, da obstajajo neki poskusi združevanja, in lahko sem samo vesela, če tudi na desnem političnem polu ugotavljajo, da je povezovanje potrebno."
Pa poznate ljudi, ki so bili na nedavnem kongresu SMC v Celju?
"Videla sem nekaj posnetkov in moram reči, da na tistih posnetkih nisem nikogar prepoznala."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
