(INTERVJU) Kristjan Mlekuš: Na ta način disciplinirajo zaposlene

Podpise za spremembo zakona o delovnih razmerjih zbirate dober teden dni. Kako uspešni ste?

"Po dobrem tednu, kar smo akcijo pričeli, lahko rečem, da nas je odziv ljudi zelo pozitivno presenetil, saj smo že blizu polovice potrebnih podpisov podpore. Samo z digitalnim potrdilom je podporo oddalo že okoli 2200 državljank in državljanov, tudi številke iz posameznih upravnih enot so zelo spodbudne. V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) smo zelo ponosni na široko podporo, ki smo je deležni. Veliko ljudi, od mladih do upokojencev, tudi znanih osebnosti, nam je že dostavilo svoje glasove. Za to se vsem zahvaljujem."

Se je policijski sindikat že kdaj pred tem tako postavil na čelo boja za delavske pravice? Zakaj se je tokrat?

"V SPS smo že v minulih letih ugotavljali, da se institut opozorila pred redno odpovedjo delovnega razmerja zlorablja za namen šikaniranja in discipliniranja zaposlenih. Posebno v zadnjem letu in pol smo bili v policiji priča vse bolj bizarnemu delodajalčevemu posluževanju tega ukrepa, ki je pričelo presegati vse meje dobrega okusa. Spomnim lahko na policista motorista, ki je privolil v selfi z enim od udeležencev protestov, pa do policista, ki je v svojem prostem času na družbenem omrežju zapisal kritične besede do nenehnega spreminjanja ukrepov glede epidemije covida-19. Vse to so bili razlogi, da smo kovali idejo, kako temu narediti konec. Povod za vložitev sprememb zakona o delovnih razmerjih pa je bilo izrečeno opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja trem ljubljanskim policistom zaradi ukrepanja zoper skupino rumenih jopičev. Takrat se je vsa Slovenija prepričala, kako se ta institut zlorablja. Namreč, ugotovitve strokovne komisije, ki je na podlagi političnih pritiskov opravila nadzor, so, da je bilo navedeno ukrepanje popolnoma zakonito in sorazmerno, da so bila odrejena pridržanja zakonita. Kljub temu da iz poročila izhaja, da strokovna komisija ni ugotovila razlogov za ugotavljanje individualne odgovornosti, je generalni direktor Anton Olaj ukrepe izvedel. Mi smo prepričani, da gre za politično motiviran poseg po tem delovnopravnem institutu. Ta primer zlorabe instituta opozorila pred odpovedjo je tako eklatanten, da smo začutili, da gre za zgodovinski trenutek, ko lahko slehernemu delavcu pokažemo, kako hitro se lahko znajde v nemilosti."

Vas cehovski sosindikat podpira?

"SPS je s sprožitvijo akcije dobil zelo široko podporo sindikatov iz javnega in zasebnega sektorja, sindikalnih central in predvsem civilne družbe. Osebno sem zelo ponosen na to, da je tako majhen sindikat, kot je SPS, mobiliziral tako široko in raznovrstno paleto različnih družbenih gibanj. Veliko sindikatov, tudi naš stanovski, je svoje člane že pozvalo k oddaji podpre in se podpisi zbirajo preko vseh sindikalnih zaupnikov. V okviru kampanje smo z Inštitutom 8. marec organizirali tudi spletno okroglo mizo, kjer so se ljudje lahko prepričali, kakšne pritiske z opozorili doživljajo zaposleni v gospodarstvu. Tam so razmere še veliko hujše kot v policiji ali javnem sektorju. Zato se mi zdi pomembno, da sindikati in zaposleni, katere predstavljamo, stopimo skupaj in delodajalcem odločno rečemo 'dovolj je tega'."

Zakaj se takšne akcije ni lotil kateri od večjih sindikatov?

"Na vaše vprašanje nimam konkretnega odgovora, a v tem trenutku osebno menim, da niti ni pomembno, kdo je to akcijo sprožil. Tu ni pomemben SPS ali zaposleni v policiji, ampak delavsko gibanje nasploh in civilna družba. Pomembni so tisti, ki jih želimo s predlaganimi spremembami zaščititi – delavke in delavci. Tako v javnem, še posebno pa v zasebnem sektorju. Pomembno se mi zdi, da je v Sloveniji po dolgem času zopet zaživel pravi sindikalni duh, ko se sindikati ne gredo vojne za prestiž, ampak so na prvo mesto postavili zaposlene. In želim poudariti, da je dosega tega skupnega cilja pomembna predvsem za bodoče generacije zaposlenih, ki šele začenjajo kariero. Te generacije namreč niso vajene sindikalnega združevanja, a jim s to kampanjo dokazujemo, da gre predvsem za njih."

Zdaj vam drugi sindikati stojijo ob strani. Pa ne le sindikati, podprl vas je tudi Inštitut 8. marec, za katerega se ve, kako pomembna je bila njegova vloga pri referendumu o vodah. Verjamete, da vam bo zato uspelo?

"Kampanji Za delavske pravice se je pridružilo veliko sindikatov in sindikalnih central, članic Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), predvsem pa veliko število nevladnih organizacij in gibanj iz civilne družbe. Pomembno se mi zdi poudariti, da tokrat ne gre le za načelno ali moralno podporo, ampak za aktivno podporo preko 30 sindikatov, ki nagovarjajo in organizirajo zbiranje podpisov med svojimi člani in drugimi zaposlenimi v podjetjih in organizacijah, v katerih delujejo.

Zelo smo ponosni na sodelovanje z Inštitutom 8. marec, gre za zelo srčna dekleta in fante, ki se borijo proti krivicam. Naše sodelovanje je nastalo naključno in lahko trdim, da je v nekaj dneh preraslo v partnerstvo v pravem pomenu besede. V nekem nedavnem intervjuju je Nika Kovač v šali dejala, da gre pri sodelovanju med Inštitutom 8. marec in SPS za zelo 'nenavadno partnerstvo', a tu brez šale odgovarjam, da ravno to partnerstvo širši Sloveniji dokazuje, da je v slogi moč in da se za lastne ideje splača boriti. Ali nam bo uspelo? Težko napovedujem, namreč zbrati 5000 overjenih podpisov je velik projekt, ni tako lahko, kot se komu zdi. Treba je vložiti veliko dela in truda. Ni nujno, da nam uspe, a si nikoli ne bomo mogli očitati, da nismo poskusili."

Zakonska ureditev, ki dovoljuje takšno izrekanje opominov pred odpovedjo, velja že nekaj let. Zakaj govorimo o spremembah šele zdaj?

"Gre za ukrep, ki je bil uveden s sprejetjem novega Zakona o delovnih razmerjih leta 2013, v obrazložitvi zakona je pri navedenem členu zapisano, da se uvaja z namenom 'poenostavitve postopka' odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na kakšen način je takrat zakon šel čez ESS, mi sicer ni poznano, a sem prepričan, da bi lahko bila delodajalska stran bolj pozorna na to, saj gre za enega najhujših posegov v delovno razmerje. V SPS smo se od takrat pogosto srečevali s temi opozorili, pri čemer smo vedno pogosteje opažali, da se njihova intenziteta in predvsem smiselnost vse bolj zlorabljata. Vse bolj smo opažali, da so ta opozorila usmerjena v določenega zaposlenega z namenom šikaniranja in discipliniranja. Zato smo večkrat poskušali pravno izpodbijati ta ukrep, vse do vrhovnega in ustavnega sodišča, vendar je žal sodna praksa zavzela stališče, da zoper opozorilo ni dovoljeno uporabiti sodnega varstva. Sodna veja oblasti, ki bi morala ščititi šibkejše v delovnem razmerju, je po mojem mnenju povsem odpovedala. To so tudi razlogi, zakaj smo se odločili, da kot civilna družba vložimo zakon."

Opozarjate, da gre za pritiske na policiste, grožnje vidite v teh opominih. Hkrati pa trdite, da so razmere v gospodarstvu še slabše.

"Ta ukrep se veliko bolj intenzivno, pritlehno in zlonamerno zlorablja predvsem v zasebnem sektorju, gospodarstvu. Tam se je ta ukrep uporabljal celo za zatiranje sindikalnega dela. V javnem sektorju imamo zaposleni veliko večjo pravno varnost pred izgubo zaposlitve in v boju za pravice iz delovnega razmerja, kot jo imajo delavke in delavci v tovarnah, zasebnih podjetjih in drugje. Največja težava je v tem, da se delavec znajde na cesti, brez zaposlitve, brez sredstev za preživljanje družine, kaj šele da bi si lahko privoščil dolgotrajne sodne postopke. Zaradi tega jih velika večina niti ne gre v tožbe, ampak poskušajo zgolj preživeti sebe in svoje družine. In to, lahko rečem tudi ekonomsko podrejenost, delodajalci zlorabljajo, saj se zavedajo, da bodo lahko že z opozorilom utišali 'preglasne' delavce. Zato pa se zaposleni soočajo z izgorelostjo, slabimi delovnimi razmerami, neplačanim nadurnim delom, delom na črno. Skratka, posledica tega je izkoriščanje delavcev, ki včasih marsikoga pripelje do roba in tudi pahne čez rob. Poznam primere, ko so zaposleni zaradi teh pritiskov storili samomor ali so jim kot posledico stresa diagnosticirali hude bolezni."

In kakšne spremembe zakonodaje zdaj predlagate?

"Predlog sprememb zakon o delovnih razmerjih, ki smo ga pripravili v SPS in ga vložili v državni zbor, vsebuje le dva člena, ki pa pomenita bistveno večjo zaščito vseh zaposlenih. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona gredo v smeri, da mora za izrek opozorila pred redno odpovedjo obstajati eden od razlogov iz zakona in jih mora delodajalec ustrezno utemeljiti. Delavec ima pravico do sodnega varstva zoper takšno pisno opozorilo, in sicer na način in po postopku, ki je določen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče mora v postopku sojenja preveriti utemeljenost razlogov, ki jih navaja delodajalec. Do pravnomočnosti presoje o izdanem pisnem opozorilu delodajalec ne more nadaljevati postopka redne odpovedi delovnega razmerja, razen če obstajajo razlogi za izredno odpoved.

V SPS ocenjujemo, da bi že sprejetje in uveljavitev tega zakona delodajalca, ki je močnejša stranka v delovnem razmerju, odvrnila od zlorab tega instituta. Zato se mi zdi pomembno, da kot družba stopimo skupaj in zaščitimo šibkejše – delavke in delavce, da zberemo potrebnih 5000 overjenih podpisov. Moramo pa se zavedati, da več ko bomo imeli podpisov, večja bo teža državljanov v zakonodajnem postopku. Zato na tem mestu apeliram, da si vsakdo vzame nekaj minut in odda svojo podporo za sedanje, predvsem pa za bodoče generacije zaposlenih. Nič ne stane, lahko pa vsem ogromno prinese."