(INTERVJU) Miro Cerar: Ljudje pač sledijo svojim voditeljem in danes smo tam, kjer smo

Tri leta bo 14. marca od najave tedanjega premierja Mira Cerarja spomladi 2018, da odstopa, eno leto, bil je prav tako marec, kar je lani oznanil, da zapušča SMC pod Zdravkom Počivalškom, ker da takrat koaliciji Janeza Janše sveže pridružena stranka ni več ista, kakor jo je bil ustanovil. Po enem letu nove vlade je ustavni pravnik dr. Cerar, ki se je vrnil za profesorja na ljubljansko pravno fakulteto, za Večer zdaj odgovoril med drugim na temo SMC pa tudi o ustavnosti ukrepov zaradi covida-19 in koliko pravic nam je odnesel virus.  

Če je omejitev pretirana ...

Epidemiološka ura, kakor so jo poimenovali v vladi, to je nočna prepoved gibanja, tako imenovana policijska ura, je neprekinjeno v veljavi skoraj že pol leta. Je res epidemiološki ukrep ali politični? Je ustavno sporna? Končno, vsak dan prikrajša za nekaj ur osebne svobode. Koliko nam je epidemija skrčila pravice?

"Menim, da je to primarno epidemiološki ukrep, ki so ga uvedle tudi mnoge druge države. Res gre za začasno omejitev temeljne človekove pravice do svobodnega gibanja, ki pa se sme v skladu z 32. členom ustave z zakonom omejiti, če je to potrebno, da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Podobno je v to našo temeljno pravico posegla tudi omejitev prehajanja med občinami. Ustavno vprašanje, ki se tu zastavlja, je, ali sta bila ta dva ukrepa res ves čas dosedanjega trajanja sorazmerna z nevarnostjo, ki jo prinaša epidemija koronavirusa."

Po vašem nista bila?

"Ker je načelo sorazmernosti temeljno ustavno načelo, bi se pri ustavni presoji lahko izkazalo, da je bil kateri od obeh ukrepov v luči ustave vsaj deloma pretiran ali neustrezen. Sam sem v tem pogledu mnenja, da je bila predvsem omejitev gibanja med občinami slabo domišljena in pretirana. Ob pravnem vidiku pa si mnogi zastavljajo tudi čisto človeško in politično vprašanje, ali ni vlada ta dva ukrepa in morebiti še katerega zlorabila za to, da bi si lažje zagotovila avtoritarni nadzor na družbo. Glede na nedemokratične tendence te vladne koalicije je takšnih vprašanj vse več, še posebej v luči njenega dokaj neuspešnega spopadanja z drugim valom epidemije." 

Protest dijakov je bil legitimen 

Zaradi kazni za dijake, ki so šli na shod za vrnitev v šole, je predsednica SD Tanja Fajon predsednike koalicijskih strank pozvala k neke vrste spregledu, odpustku. Do tega trenutka ji ni nihče od pozvanih pritegnil. Minister Počivalšek, predsednik SMC, se ni niti odzval. Na ministrstvu za pravosodje (s SMC-ministrico) so nakazali vsaj, da bi se lahko našla zakonita milost. Kaj pa vi mislite?

"Protest dijakov je bil vsebinsko legitimen, upravičen. Če so pri tem prekršili predpise, je s pravnega vidika prav, da so pristojni organi na to odreagirali. Ker konkretnih okoliščin, kako je to potekalo, ne poznam, lahko le rečem, da obžalujem, da niso bile pri tem uporabljene omilitvene možnosti ter da se do zdaj še ni našlo pravnega načina, da se jim kazni minimalizirajo ali celo odpustijo. S človeškega vidika so vsi tisti vodilni politiki in drugi odločevalci, ki v tem protestu dijakov niso prepoznali prave usmeritve in naše prihodnosti, padli na izpitu. Kaj pa si lahko želimo boljšega kot mlade ljudi, ki se želijo kakovostno izobraževati in družiti ter so se za to svojo pravico pripravljeni tudi javno izpostaviti." 

Študira pa se še naprej na daljavo. Kako ste vi s tem? Osebno in z vidika ustave, naj tako rečem. 

"Študij na daljavo je sreča v nesreči. Tu smo lahko hvaležni sodobni tehnologiji, ki nam tudi v času nevarne epidemije omogoča stike in izobraževanje. Kot učitelj, profesor, pa seveda moram reči, da študij na daljavo ne omogoča tako kvalitetnega izobraževanja kot študij v neposrednem stiku, v učilnici. Za vse pedagoge, ki jim je resnično mar, kaj bo z učenci, dijaki in študenti, je študij na daljavo premalo. Zato upam, da se čim prej vrnejo v študijske klopi tudi študenti. Prav tako zdaj, ko so se vsaj učenci večinoma vrnili v šole, vidimo, kako pomemben je tudi za njih socialni in emocionalni stik, tj. izobraževalno in prijateljsko druženje. Vsega tega pristojno ministrstvo in drugi odločevalci očitno niso pravočasno spoznali ali pa morda celo niso hoteli. Kako si naj sicer razlagamo številne neuslišane pozive šolnikov in strokovnjakov s področja pedagogike, psihologije, sociologije in drugih, ki so opozarjali na psihosocialno in drugačno škodo, ki tu nastaja.

S pravnega vidika pa se tudi tu na splošno zastavlja vprašanje spoštovanja načela sorazmernosti ter drugih ustavnih in zakonskih načel, kar je, denimo, že prišlo do izraza v odločitvi ustavnega sodišča, da so bili otroci s posebnimi potrebami s prisilno odsotnostjo iz šole nedopustno prikrajšani. Seveda pa je bila v zadnjega pol leta najbolj moteča, včasih že celo groteskna, popolna zmeda pri začasnem uvajanju in ukinjanju ukrepov v šolstvu, saj so se odločitve vlade in ministrstva spreminjale vsakih nekaj dni, večkrat brez pravočasnih napovedi, ter povzročale veliko zmede, nezadovoljstva in škode pri učencih, starših in učiteljih." 

SMC ima s stranko, ki sem jo ustanovil, skupno le še ime

Stranko SMC ste vi ustanovili, to je bil vaš vstop v politiko, brendirali ste jo celo s svojim imenom takrat, v prvi polovici prejšnjega desetletja. Ampak, gospod Cerar, ni vaša izkušnja, in vse ostale, pod črto, delegitimirala politike tako imenovanih novih obrazov?  

"Če pogledam, kaj trenutno počnejo tako stari kot novi obrazi, ne vidim med njimi nobene bistvene razlike. Ne gre za dilemo stari-novi, pač pa za dilemo med poštenimi in sposobnimi ter onimi drugimi. In te lastnosti so še posebej ključne pri voditeljih. V letih 2014- 2018, ko sem vodil vlado in SMC, smo Slovenijo potegnili iz hude finančne in ekonomske krize ter jo politično stabilizirali, ob tem pa smo, denimo, humano in varno obvladali tudi največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Ideološke spopade smo skrčili na zelo majhen obseg, ukvarjali smo se z razvojem in stanje v družbi je bilo bistveno bolj mirno in tolerantno. Za to, da so v naslednjih dveh letih novi in stari obrazi, ki so prevzeli vodenje, ubrali drugačno pot, so odgovorni predvsem njihovi voditelji. Ljudje pač sledijo svojim voditeljem. In danes smo tam, kjer smo. Naj pa zelo jasno ponovno povem, da ima sedanja SMC s stranko, ki sem jo ustanovil jaz, skupno le še ime. Sedanja SMC je v vseh pogledih povsem odstopila od vsebine, vrednot in načina delovanja, ki jih je imela stranka, ki sem jo vodil jaz, zato sem že pred letom dni iz SMC tudi izstopil."

Predsednikov projekt ni uspel

Poslanci so že po roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, volilno zakonodajo zdaj spremenili toliko, da bo, pravijo, razmerje med najmanjšim in največjim volilnim okrajem 1:2,7. Ampak seveda to ničesar ne rešuje. So jo sploh "poustavili"? To je ostalo od najpomembnejšega projekta politike, kakor ga je bil na začetku kategoriziral predsednik republike. Ni preferenčnega glasu, strankarske centrale bodo še naprej sestavljale kandidatne liste, stari poslanci bodo ohranjali sedeže v parlamentu. 

"Vse to kaže, da smo v specifični politični krizi, kjer je ideološki in praktični razkorak med parlamentarnimi strankami vedno večji, tako da niti predsedniku države ne uspe spraviti vseh teh strank za isto mizo in še manj doseči kako konstruktivno sodelovanje. Volilna zakonodaja je bila spremenjena le minimalno, zgolj toliko, da naj bi pri ponovni ustavni presoji ustavno sodišče ne moglo ravno reči, da je volilna zakonodaja neustavna. Toda že v zvezi s tem se mi zastavlja vprašanje, ali to drži. Razmerja med manjšimi in večjimi volilnimi okraji so namreč ponekod še vedno zelo velika, po moji oceni celo prevelika. Predsednikov projekt sprememb volilne zakonodaje v resnici ni uspel, kajti cilji tega projekta so bili upravičeno mnogo bolj ambiciozni od tega, kar se je na koncu zgodilo."