(INTERVJU) Nasilje nad starejšimi: Mnogi mislijo, da morajo potrpeti, ker "tako pač je"

V zadnjih mesecih je slišati veliko opozoril, da je zaradi epidemije koronavirusa več nasilja med štirimi stenami. Kako je s starejšimi, opažate več nasilja nad njimi v zadnjem letu?

"Vsaka kriza je lahko dejavnik tveganja za povečanje nasilja v družini in kriza zaradi koronavirusa ni nobena izjema. V našem društvu opažamo povečano število klicev na splošno, nismo pa opazili, da bi se v tem času na nas obračalo več starejših oseb kot sicer.

Opažamo, da so se družine v času epidemije veliko bolj zaprle in da je nasilje v družinah ponovno postalo mnogo bolj skrito. Tudi za starejše osebe je zaradi omejenih socialnih stikov, omejene pomoči od zunaj, težje dostopnosti do osebnih zdravnikov in zdravnic, zaprtosti domov za starejše, nedelovanja javnega prevoza in drugih okoliščin, ki so posledica ukrepov za zajezitev epidemije, to obdobje še posebno tvegano. Dostopnost do pomoči ob morebitnem doživljanju nasilja je namreč postala še težja. Prav tako so težje prišli do pomoči starejši, ki niso vešči sodobnih tehnologij, saj je veliko svetovalne pomoči v obdobjih socialnega distanciranja potekalo preko spletnih orodij."

Kateri so dejavniki tveganja za pojav nasilja nad in med starejšimi?
"Starejši hitreje postanejo žrtve nasilja, kadar je njihova moč zmanjšana, to pa je pogosto, ko so zaradi različnih razlogov v odvisnem položaju. V odvisnem položaju so lahko znotraj družine oziroma partnerskega odnosa, kadar potrebujejo pomoč in skrb s strani družinskih članov in članic ali pa v institucijah, kot so domovi za starejše, socialni zavodi, bolnišnice in podobno. Seveda to ne pomeni, da bo starejša oseba, ki je odvisna od tuje pomoči, nujno doživljala nasilje, je pa manj moči v odnosu zagotovo dejavnik tveganja.

Starejši imajo pogosto omejene možnosti samostojnega reševanja svoje stiske. Mnogi so slabše informirani o možnostih pomoči v primeru doživljanja nasilja, pogosto so izolirani oziroma imajo manjšo socialno mrežo, prevevajo jih občutki sramu in ponižanosti, sploh če gre za nasilje s strani njihovih otrok, zaradi česar o svoji izkušnji še težje spregovorijo, situacijo pa otežuje tudi otežen dostop do pomoči. Tudi prepričanja, da je treba v odnosu 'pač malo potrpeti', in da je nasilje sestavni del vsakega partnerstva, otežujejo iskanje pomoči.

Dodatno tveganje za nasilje predstavljajo bolezni, tako fizične kot psihične, ki lahko starejši osebi dodatno odvzamejo moč in ji onemogočijo, da se kakorkoli zaščiti. Če si pri tem osebe, ki naj bi skrbele za starejšo osebo, obetajo od nje neko materialno korist ali pa imajo težave z zasvojenostjo, je tveganje za nasilje še večje."

Kaj sicer kažejo podatki o nasilju nad in med starejšimi v Sloveniji, če jih primerjamo s tujino?
"Ker se delež starejših ljudi v družbeni strukturi povečuje, lahko predvidevamo, da je tudi več nasilja nad in med starejšimi osebami. Podatkov o nasilju nad in med starejšimi sicer v Sloveniji žal skorajda ni oziroma so zelo skopi. Predvidevamo lahko tudi, da je zaznano nasilje le vrh ledene gore in da je nasilja nad starejšimi bistveno več, kot kažejo uradne statistike ali prijave nasilja."

Ali starejši težje spregovorijo o tem, da so žrtve nasilja?
"Po naših izkušnjah je večini oseb, ki doživljajo nasilje, o tem težko spregovoriti ne glede na starost. Morda je starejšim še nekoliko težje, ker je bila družbena toleranca do nasilja v času, ko so odraščali, še toliko večja, sploh toleranca do nasilja nad ženskami. Mnoge so zato prepričane, da nimajo pravice zahtevati drugačnega odnosa in da morajo potrpeti, ker 'tako pač je'. Prav tako težje spregovorijo tiste osebe, ki doživljajo nasilje s strani svojih odraslih otrok, saj se počutijo odgovorne za nasilje in občutijo globoke občutke krivde. Zato je treba vedno znova poudariti, da ne glede na to, kaj oseba reče ali naredi, in ne glede na vse morebitne napake, ki jih je naredila pri vzgoji, ne more biti odgovorna za vedenje svojega odraslega otroka. Vsak je odgovoren za svoje vedenje, tudi za nasilje, ki ga povzroča. Nasilje je izbira in vsakdo se lahko odloči, da bo izbral drugačno vedenje."

Kje lahko poiščejo pomoč?
"V Sloveniji obstaja mreža svetovalnic za žrtve nasilja, ki je regijsko razpršena. V mreži svetovalnic so tudi nevladne organizacije, kot je naše društvo. Celoten seznam lahko najdete na strani Inštituta za socialno varstvo. Vedno se lahko obrnete tudi na pristojni center za socialno delo ali policijo. Nekatere osebe ne bodo mogle same oditi do organizacije, ki zagotavlja pomoč. V teh primerih lahko pokličejo na center za socialno delo in se pozanimajo o možnosti obiska na domu. Koristno je tudi, če se oseba pogovori s patronažno službo, če je v stiku z njo. O nasilju lahko pove tudi osebni zdravnici ali zdravniku, ki ji lahko pomaga pri reševanju situacije."

Kako je v domovih za starejše?
"Kakšna je situacija v domovih za starejše, ne vemo, saj z domovi nimamo neposrednega stika. Zagotovo pa se ob selitvi osebe v dom za starejše pojavijo novi dejavniki tveganja za doživljanje nasilja s strani zaposlenih ali tudi sostanovalcev in sostanovalk. Preobremenjenost zaposlenih, slabi delovni pogoji, nepoznavanja določenih bolezenskih znakov in ravnanj z njimi lahko privedejo, skupaj z drugimi okoliščinami in prepričanji zaposlene osebe, do zanemarjanja in drugih zlorab starejših v domovih."