Za starejše so velikokrat pogovori in bližina njihovih svojcev in prijateljev daleč največ, kar si želijo, a jim je bilo to odvzeto. Mnogi so prav zaradi tega postali potrti, poslabšalo se je njihovo duševno zdravje, nemalokrat še telesno. Tudi zaradi tega so premnogi starejši umrli v času epidemije, ne le zaradi koronavirusa.
Po svoje je celo nekoliko ironično, ko se od nas v času epidemije zahteva izolacija, ki je v zimskih mesecih največkrat med štirimi stenami naših bivališč, obenem pa smo bili še omejeni na gibanje znotraj občinskih meja, pri čemer je v Sloveniji mnogo občin velikih kot kakšna ulica malo večjega mesta.
Na drugi strani so strokovnjaki opozarjali, da je treba ohranjati zdravje in si krepiti imunski sistem z veliko gibanja v naravi, kar je bila velikokrat ob vseh epidemioloških omejitvah še posebno težka naloga. A tam, kjer je volja, je tudi pot. Mnogi so preskočili tudi te ovire, ki jim jih je postavila aktualna vlada z včasih prav neživljenjskimi omejitvami, ki občasno niti z zdravo kmečko logiko niso imele veliko opraviti. A kot pravi pregovor, udomačen tudi v naših krajih, da kar te ne ubije, te okrepi, velja tudi v tem primeru.
Ni vse, kar je staro, slabo in ni vse, kar je novo, idealno
Za starejše pa je največkrat velika težava, kako se ob upokojitvi, ko so bili pred tem polno zaposleni, preleviti v aktivnega "svežega" upokojenca. O tem smo se pogovarjali s socialno gerontologinjo dr. Jano Goriup z mariborske ustanove Alme Mater Europaea, ki je med drugim pojasnila, da "številni po upokojitvi ne uspejo najti svojega mesta v družini in skupnosti in nemalokrat čustveno strti resno zbolijo, celo prehitro umrejo". Tudi zato smo velikokrat presenečeni, ko se je nekdo ravno upokojil, pa kmalu zatem umrl. Za posameznika je upokojitev, četudi si jo je že vrsto let močno želel, lahko hud šok in stres, če si ne poišče dejavnosti, s katerimi se bo zamotil, ki ga bodo veselile in mu dajale smisel za kakovostno nadaljevanje življenja. Zgovorno pa je tudi razmišljanje dr. Goriupove, da je "epidemija najbolj prizadela starejše, ki so ob okužbi ostajali ob strani nemočni in brezglasni, a hkrati posebej pomoči potrebni".
Nobeni denarni koronski dodatki, s katerimi se v teh dneh radi (po)hvalijo vladajoči, starejšim ne bodo pomagali, če bodo zapostavljeni na drugih področjih. Stanje v slovenskih domovih starejših in nesprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi sta pokazala, da v Sloveniji o starejših, četudi so zelo pomembno in številčno volilno telo, razmišljamo bolj malo, kaj šele, da bi od njih črpali modrosti, ki so si jih pridobili v življenju. Ni namreč vse, kar je staro, slabo in ni vse, kar je novo, idealno. Vsekakor pa na starejše v prihodnje ne smemo pozabiti, če želimo biti bogata družba tako v duhovnem kot v materialnem pomenu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
