Rabin Menachem Margolin opozarja, da se je zoper antisemitizem treba boriti vsak dan.
"Če si evropski voditelji resnično želijo, da bomo Judje še naprej živeli v Evropi in tako kot zadnjih 2000 let prispevali k evropski družbi, morajo razumeti, kaj to prinaša s seboj; v polnosti nam morajo biti zagotovljene verske pravice, varnost, podpora evropskih institucij in konec politike dvojnih meril do Izraela." Tako je v pogovoru za Večer, ki je nastal ob robu konference o antisemitizmu v Krakovu na Poljskem v začetku novembra, dejal 38-letni rabin in predsednik Evropskega judovskega združenja (EJA) Menachem Margolin, ki poudarja, da strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja, ki jo je oktobra letos predstavila Evropska komisija, ne zadostuje za to, da bi lahko Judje v Evropi v polnosti, zadovoljno in varno živeli na evropskih tleh. "Politika se mora odločiti, da se bo borila proti antisemitizmu in to ne le en dan v letu, 27. januarja, ko se spominjamo žrtev holokavsta, temveč vsak dan."
Pred leti ste ustanovili nevladno organizacijo EJA. Kakšni so vaši cilji?
"Naš glavni cilj je, da bo Judom po vsej Evropi zagotovljena možnost tradicionalnega judovskega življenja, ki temelji na varnosti, svobodi veroizpovedi in zadovoljstvu, zato se borimo zoper sleherno obliko antisemitizma, za ohranjanje spomina na holokavst in promoviramo judovsko življenje in identiteto v Evropi."
Kje v Evropi lahko Judje v polnosti uresničujete svoje verske pravice, ki obsegajo tudi obrezovanje moških in obredni zakol živali?
"V državah, kot so Nemčija, Madžarska, Avstrija, Litva, Latvija, Estonija, zagotovo. Lahko povem, da nam dve tretjini držav EU te pravice zagotavljata, kljub temu pa nas skrbi, da države, ki teh pravic ne zagotavljajo, ne bi postale drugim navdih za prepovedi."
Naš cilj je možnost tradicionalnega judovskega življenja, ki temelji na varnosti, svobodi veroizpovedi in zadovoljstvu
V Sloveniji obrezovanje moških iz verskih razlogov ni dovoljeno, obredni zakol živali pa je prepovedan zaradi dobrobiti živali. Kako odgovarjate na te argumente?
"Razlogi za obrezovanje so različni, a po razlagi Svetovne zdravstvene organizacije obrezovanje lahko celo prepreči določene bolezni, zato ga svetujejo. Po svetu je obrezanih 70 odstotkov vseh moških. Sicer pa starši za otroke delamo marsikaj, ne da bi bilo to medicinsko utemeljeno. Je pa naša odgovornost, da se odločimo, kaj je dobro za njih. In nobenih dokazov ni, da bi obrezovanje, če je izvedeno strokovno, pomenil kakršnokoli tveganje za zdravje otroka. Pri Judih obrezovanje otrok moškega spola poteka že skoraj 3000 let, za nas je to tako pomemben obred, da tam, kjer to ni mogoče, Judje težko živijo."
Ali pri vladah držav, ki tega zakonsko ne dopuščajo, lobirate v tej smeri?
"Da. Z odločevalci se pogovarjamo in jim skušamo pojasniti, zakaj je za nas to pomembno. Svoboda veroizpovedi je ena temeljnih pravic, zapisanih v pogodbi o nastanku EU, in takrat so državniki vedeli, da sta obrezovanje in obredni zakol dva od ključnih običajev za izpolnjevanje judovskega načina življenja. Mi nismo teh običajev dodali naknadno. Zato se morajo evropski voditelji zavedati, da če si tudi po 2000 letih še naprej želijo, da bi Judje živeli v Evropi, jim te pravice morajo biti zagotovljene, saj so to temelji judovskega življenja."
Ste v stikih tudi s slovensko vlado? Predsednik slovenske vlade Janez Janša naj bi bil poleti predsedujočemu konferenci evropskih rabinov Pinchasu Goldschmidtu v Starsbourgu, kot smo povzeli tuje medije, obljubil, da naj bi tudi pri nas zakonsko dovolili obrezovanje in obredni zakol.
"S tem sem seznanjen, zato bomo zadovoljni, če bo predsednik slovenske vlade držal obljubo. V EJA si prizadevamo za krepitev odnosov z vlado, saj je za nas pomembno, da obljubo tudi izpolni."
Na konferenci o antisemitizmu, ki jo je organizirala EJA, ste posvarili pred naraščajočim antisemitizmom. Kakšna so vaša pričakovanja od politikov, ki vodijo države in marsikje s spodbujanjem nacionalizma in populizma še podpihujejo antisemitizem?
"Dejal sem, da zgolj strategija Evropske komisije v boju proti antisemitizmu ne zadostuje. Vsak politik ve, da mora ljudi prepričati, če si želi njihove podpore. Zato če je resnična želja za boj proti antisemitizmu, moramo zagotoviti ustrezno izobraževanje, zakonodajo, svobodo veroizpovedi, podporo judovskemu načinu življenja, varnost in ničelno toleranco do antisemitizma. Voditelji morajo razumeti, da je antisemizem nekaj, s čimer se je treba soočiti in se zoper njega boriti vse dni v letu, ne le, da nanj spomnimo 27. januarja ob svetovnemu dnevu spomina na žrtve holokavsta. Boj zoper antisemitizem ne more biti uspešen na kratek rok, terja čas, z njim pa se je treba spoprijeti na pravi način."
Ne obrednemu zakolu in obrezovanju
Ustavno sodišče je leta 2018 odločilo, da prepoved obrednega klanja - muslimanska in judovska vera prepovedujeta uživanje mesa živali, ki je bila pred zakolom omamljena - ni v neskladju z ustavo. Pri tem so sodniki zapisali, da zakon o zaščiti živali posega v versko svobodo, a je primeren, ker je zagotavljanje dobrobiti živali del morale. Nekoliko drugače je pri obrezovanju moških, ki ga prav tako zapovedujeta judovska in islamska vera. V Sloveniji je mogoče obrezati moške in dečke zgolj iz medicinskih razlogov, ne pa tudi iz nemedicinskih, pri čemer ustavno sodišče o tem ni nikoli odločalo. Se je pa do tega leta 2012 opredelila tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Zapisala je, da če obrezovanje (cirkumcizija) dečkov ni zdravstveno indicirana, temveč je le posledica prepričanja njihovih staršev (verskega ali drugačnega), takšen poseg nima zakonske podlage. Celo več, po njenem mnenju ima poseg v telesno integriteto otroka zgolj zaradi želje staršev tudi znake kaznivega dejanja. Pri tem se je varuhinja oprla tudi na stališče Komisije za medicinsko etiko, ki je zapisala, da je cirkumcizija dečkov iz religioznih razlogov nesprejemljiva in da je zdravniki ne bi smeli opravljati.
Ali ste, kljub temu da ste nevladna organizacija, v Evropi tudi zagovornik interesov Izraela?
"Ne, ne delamo za interese Izraela, je pa dejstvo, da situacija na Bližnjem vzhodu vpliva na razmah antisemitizma v Evropi. Vsakokrat, ko izbruhne konflikt med Izraelom in Palestinci, zaznamo porast antisemitskih groženj. Zato je za nas, brate in sestre Judov v Izraelu, pomembno, da Evropa v politiki do Izraela ne bi imela dvojnih standardov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
