(INTERVJU) Robert Erzin, T-2: O stališčih SDH več ali manj izvemo iz medijev

Mitja Sagaj Mitja Sagaj
15.06.2024 05:00

Prvi mož podjetja T-2 o bremenu poskusa že četrtega stečaja, ki vpliva tudi na vsakdanje poslovanje tega podjetja, ki je pred dvema desetletjema kot prvo ponudilo alternativo nacionalnemu operaterju telekomunikacij

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Erzin: "NLB in nasledniki niso kot skrben gospodar izvedli vseh postopkov, ki bi jih morali - in če bi jih, sem prepričan, da bi se nam bilo danes lažje pogovarjati."
Robert Erzin: "NLB in nasledniki niso kot skrben gospodar izvedli vseh postopkov, ki bi jih morali - in če bi jih, sem prepričan, da bi se nam bilo danes lažje pogovarjati."
Mateja Jordović Potočnik

Dva meseca ste predsednik poslovodstva T-2. V turbulentnih časih ste poprijeli za krmilo podjetja. Spor, v ospredju katerega je poplačilo za 120 milijonov evrov posojil, ki jih je družba pred več kot desetletjem prejela od državnih bank, je gotovo breme, ki vpliva na vsakodnevno poslovanje. In na vodenje. Kako?

"Res je, kar ugotavljate, v konkretnem primeru gre za zelo zahtevno problematiko, ki zahteva ustrezno strokovno obravnavo, tako interno v podjetju kot tudi z zunanjimi partnerji, odvetniki, ki sodelujejo v primeru. Postopki, ki tečejo, pa nam nenazadnje povzročajo tudi zelo visoke stroške. Situacija je še posebej problematična, kajti podjetje raste, dosega dobre rezultate, na drugi strani pa je nad nami predlog stečaja, ki vnaša tudi nervozo pri dobaviteljih, zaposlenih, nenazadnje tudi pri naših kupcih. Da malce osvetlim situacijo ... T-2 je podjetje, ki je v letih 2004 do približno 2007, 2008 intenzivno razburkalo domače telekomunikacijsko tržišče s svojim prihodom, potem ko je nova zakonodaja omogočila v Sloveniji drugega operaterja telekomunikacij. T-2 je začel najprej poslovati na omrežju Telekoma Slovenije s trženjem širokopasovnih storitev VDSL, že zelo kmalu pa tudi z gradnjo svoje telekomunikacijske infrastrukture ustvarjati v Sloveniji novo sodobno FTTH-optično omrežje. Tedaj smo bili tudi v Evropi eni prvih, ki smo uporabnikom ponudili najhitrejši internet, sodobno televizijo in telefonijo. Iz tega obdobja izvira tudi kredit v višini 120 milijonov, ki je T-2 že kmalu pripeljal tudi do določenih finančnih izzivov, saj z njim T-2 ni uspel poplačati upnikov. Leta 2010 je Telekom Slovenije predlagal stečaj T-2, leta 2011 pa je prišlo do začetka prisilne poravnave. V tem postopku so upniki, ki so tedaj gradili omrežje, prijavili za več kot 70 milijonov terjatev, ki jih je mariborsko sodišče tudi priznalo. Prejšnja uprava skupaj z lastnikom, skladom Zvon Ena, ni znala peljati podjetja na način, da bi ob gradnji omrežja lahko tudi odplačevali te dolgove. Postopek prisilne poravnave je trajal do februarja 2012, ko je prišlo tudi do spremembe lastništva podjetja. Novi lastniki so svoje terjatve do T-2 konvertirali v kapital in se zavezali, da bodo podjetje, ki ponuja najsodobnejše širokopasovne storitve, razvijali še naprej in pri tem še dodatno zaposlovali. V zadnjih dvanajstih letih so tako intenzivno vlagali v optično telekomunikacijsko omrežje. T-2 ima danes več kot 250 tisoč priključnih točk povsod po Sloveniji in v lasti imamo drugo največje telekomunikacijsko omrežje. Zanimivo iz tega obdobja je, da v postopku prisilne poravnave NLB kot upnica ni prijavila terjatev. Zakaj ne, še vedno ostaja misterij, hkrati pa prav to tudi danes povzroča določene težave pri reševanju sporov. Lastniki, ki so se februarja 2012 začeli ukvarjati s podjetjem, so v vsem tem obdobju seveda poskušali razrešiti situacijo, še več, v lanskem letu smo naročili tudi forenzično poročilo pri podjetju Ernst & Young, da so pregledali stvari v letih, ko je prišlo do podelitve kredita, in tudi v letih kasneje. Iz tega poročila lahko tudi ugotovimo, da je bil 120-milijonski kredit za T-2 pogojevan z nakazilom 45 milijonov evrov praktično direktno na Zvonove - in pri tem znesku ni šlo za vlaganje v telekomunikacijsko infrastrukturo. To je bilo seveda v nasprotju z določili zakona o gospodarskih družbah, in je tudi nekaj, česar mi v tem procesu ne vidimo kot svojo odgovornost za poplačilo. A kljub temu že dvanajst let poskušamo najti način za rešitev tega spora, kajti to je breme za podjetje."

Kako pa poteka zdaj dialog z državo oziroma s Slovenskim državnim holdingom, ki je v imenu države vaš sogovornik? Vmes so krožile informacije, da je dialog zašel v slepo ulico ...

"V tem trenutku smo vsak na svojem bregu. SDH je sprožil predlog stečajnega postopka v trenutku, ko smo se pogajali, in kakšna so njihova stališča, več ali manj izvemo iz medijev. Kot rečeno, bili smo sredi pogajanj, ko smo 5. aprila z okrožnega sodišča v Ljubljani prejeli obvestilo, da je SDH sprožil predlog stečajnega postopka. Iz medijev smo tudi izvedeli, da SDH pričakuje poplačilo najmanj 65 milijonov evrov, vendar ta znesek ne upošteva pravnih dejstev, ki so se že zgodila v tem obdobju, in pa tudi dejstva, ki sem ga omenil, torej, da je šel del nakazila direktno na Zvonove in ni bil namenjen gradnji infrastrukture T-2. SDH tudi zagovarja, da je stečaj ta trenutek najboljše sredstvo za maksimalno poplačilo, torej da se T-2 proda v okviru stečaja kot celota. Tako to vidijo v SDH."

Kaj pa je za T-2 sprejemljiv znesek poplačila, koliko lahko ne nazadnje plačate?

"To je je v bistvu stvar pogajanj s SDH-jem, naše stališče je, da je v teh pogajanjih treba na mizo dati vsa pravno relevantna dejstva. Dejstvo tudi je, kot sem že omenil, da NLB kot predhodnica DUTB in zatem SDH ni prijavila terjatev v okviru postopka prisilne poravnave. Dejstvo je, da ima kot ločitvena upnica pravico na določenih zastavljenih elementih - in naše stališče je, da je pravno treba ta postopka, ki sta trenutno v teku, zaključiti, da bi se lahko začeli pogovarjati o obstoju in višini terjatev. Zanimivo je, da je bila terjatev z NLB po poročanju Financ leta 2017 prenesena na DUTB z visokim diskontom."

Če prav razumem, podrobnosti in razlogov za to ne poznate? A vendar – govorite o 250 tisoč priključnih mestih, o pomembni vlogi na trgu. Komu bi stečaj T-2 torej koristil?

"Podrobnosti ne poznam, dejstvo pa je, da podjetju grozi že četrti stečaj ... DUTB je kot naslednica NLB skušala trikrat na nezakonit način sprožiti stečaj podjetja, takrat je T-2 pritrdilo tudi ustavno sodišče, ne nazadnje je pritrdilo temu, da se mora kot upnica DUTB najprej poplačati iz zastavljenih elementov - in to se vse do danes ni zgodilo. NLB in nasledniki niso kot skrben gospodar izvedli vseh postopkov, ki bi jih morali, in če bi jih, sem prepričan, da bi se nam bilo danes lažje pogovarjati, če bi bila izvršilna postopka končana že takrat, v tistem obdobju. Sodelovali smo z dvema izvršiteljema, prišla sta si ogledat določene elemente in ni nam znano, zakaj se ta postopek ni nadaljeval, dejstvo pa je, da se ni nadaljeval. Opomba, da bi bil T-2 odprodan kot celota, je v bistvu zelo zanimiva, še posebej zato, ker ima T-2 v lasti drugo največje optično omrežje v državi, na katerega smo sposobni priključiti več kot 250 tisoč gospodinjstev. Velika večina je že priključenih in mogoče je komu v interesu čim ceneje dobiti dostop do tega omrežja. Konkurenti so trije, verjetno bi imeli vsi interes, je pa v tem kontekstu zanimivo, da je predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije ista oseba, ki na drugi strani sedi tudi v upravi SDH in odloča o usodi T-2 (gre za Žigo Debeljaka, op.a.). Preseneča, da se to precej mirno sprejema. Dejstvo je, da je SDH sprožil predlog stečaja, ob tem pa niti višina niti obstoj terjatev nista znana. Pogoj za to je, da se zaključijo ti izvršilni postopki, da bi to ugotovili. Terjatev SDH je torej sporna in je ta trenutek predmet sodnih postopkov."

Kako dolgo lahko ti postopki še trajajo in kaj bi bil, po vaši oceni in glede na možne scenarije, najboljši izid za T-2?

"V T-2 verjamemo, da bodo sodišča opravila svoje delo. Mislim, da nikjer na svetu ni situacije, da bi podjetje, ki raste, ki zaposluje nove ljudi - v letu 2023 smo imeli odlične rezultate, dosegli smo največje tržne deleže -, poslali v stečaj. Zato tudi glede na izkušnje iz preteklosti verjamemo, da bodo postopki, ki zdaj tečejo, bodisi zaustavljeni bodisi prekinjeni vsaj za obdobje, dokler sodišča ne povedo svojega v zvezi z relevantnimi izvršilnimi postopki in dokler ne bodo razrešena vsa pravna vprašanja. In če se to zgodi, verjamem, da bo nastopila neka nova situacija, v kateri bi se verjetno lažje pogovorili o tem, kakšna je dejanska višina te terjatve oziroma bi se verjetno lažje našli pri znesku, ki bi bil sprejemljiv za obe strani."

Večkrat ste že omenili odlično poslovanje, razvoj podjetja. Lahko postrežete s kakšnimi številkami za lansko leto? Kakšni so bili prihodki, kak je bil poslovni izid?

"T-2 je v lanskem letu dosegel okrog 115 milijonov evrov prihodkov, EBITDA je znašal 30 milijonov evrov, dobiček 5,9 milijona evrov. Imamo nekaj več kot 160 tisoč fiksnih širokopasovnih naročnikov, več kot 200 tisoč mobilnih uporabnikov, v našem omrežju četverčka (televizija, internet, fiksna in mobilna telefonija, op. a.) tržimo okrog 120 tisoč gospodinjstvom. Še vedno smo vodilni na področju optičnih priključkov, na širokopasovnih povezavah imamo na področju interneta več kot 22-odstotni tržni delež, na mobilnem omrežju 7-odstotnega, na področju IPTV pa 33-odstotni tržni delež, kar vse kaže, da smo izjemno resen operater. Rad bi še enkrat poudaril, da imamo drugo največje optično omrežje, gre za kritično infrastrukturo, ki je danes v slovenskih rokah - in tega v današnjem okolju nikakor ne gre zanemariti."

Ali se optično omrežje še razvija? Kakšna je zdaj stopnja rasti pridobivanja naročnikov?

"T-2 je v prvih letih zelo hitro začel graditi optično omrežje predvsem v večjih mestih, v Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu ... kasneje smo se selili tudi na podeželje. Imamo več kot 10.000 kilometrov optičnih tras po celi Sloveniji, še vedno vlagamo v razvoj omrežja, se pa zdaj gradi nekoliko bolj ciljno. Iščemo področja, kjer bi lahko dobili čim več naročnikov in jih čim hitreje priključili na omrežje."

Število zaposlenih ste omenjali, tudi ta številka raste, kajne? Kakšni so obeti za prihodnost?

"Zdaj imamo več kot 450 zaposlenih, naložbe v kadre so strateške, imamo načrte in investiramo tudi v nova področja. Vse to zahteva dodatno zaposlovanje, tudi nove profile zaposlenih, da bi dosegli nadaljnjo rast tudi v bodoče. Smo družini prijazno podjetje, skrbimo za izobraževanje zaposlenih in njihov karierni razvoj, ker verjamemo, da je to pri zagotavljanju storitev, kot so naše, za naš uspeh na trgu izjemnega pomena."

Konkurenco sva že omenjala, razvoj, predvsem tehnološki, je ključen tudi za celovit razvoj storitev na slovenskem trgu. T-2 na nek način narekuje trende, pogosto ste bili pionir, profitirajo končni uporabniki ...

"Mislim, da se je T-2 v svoji 20-letni zgodovini izkazal kot nekdo, ki je z vlaganjem v optično infrastrukturo dodobra razburkal slovenski trg. Z gradnjo novega in najsodobnejšega omrežja smo uporabnikom omogočili izbiro, storitve pa so bile vsem že takrat tudi cenovno dostopne. Še vedno veliko vlagamo tudi v kakovost na področju televizije. Izkušnje uporabnikov z našo televizijo so izjemno dobre, saj smo bili na trgu prvi, ki smo ponudili sodoben časovni zamik. Skrb za izboljšano uporabniško izkušnjo je za nas zelo pomembna. Sledimo trendom digitalizacije in ponujamo rešitve za pametna mesta in skupnosti, pri tem pa sledimo tudi strategiji države in ji pomagamo na področju digitalnega razvoja. V zadnjem obdobju smo pridobili kar tri pomembna mesta, trenutno tržimo storitve v Logatcu, ki je znano kot pametno supermesto, podpisani sta tudi pogodbi z Mestno občino Kranj in Mestno občino Ljubljana. Poleg tega, da zelo resno razvijamo platformo za pametne skupnosti, iščemo tudi priložnosti za oblikovanje rešitev za druge segmente, za druge skupine uporabnikov. Še posebej zdaj je aktualna prav kibernetska varnost, ki se nanaša na podjetja, na tržišče smo nedavno plasirali tudi storitev T-2 Varuh za starejše, da bi jim omogočili lažje življenje, zlasti tistim, ki živijo sami. Ob tem razvijamo tudi storitve na področju privatnih 5G-omrežij s pametnimi tovarnami in iščemo še druge zanimive poslovne priložnosti."

Je gospodarstvo torej že odprto za tovrstne nove rešitve v Sloveniji?

"V bistvu je treba precej investirati. Ni tako, da bi kar prišli in prodali, ampak je treba v podjetjih pokazati, da nove rešitve omogočajo napredek, razvoj, avtomatizacijo in optimizacijo procesov, in potem se s skupnim delom pokažejo rezultati."

Omenjate pametne skupnosti, pametne tovarne, zasebna omrežja, rešitve za starejše se slišijo super. Že lahko rečete, kaj bo naslednja velika stvar v panogi informacijsko-komunikacijskih tehnologij?

"Veliko je bilo že govora o umetni inteligenci. Umetna inteligenca prav gotovo spreminja način, kako bomo poslovali. Vsi se sprašujemo, kako jo implementirati v procese. Interno se s tem že srečujemo in se bomo v še večji meri. Prihajajo avtonomna vozila, omrežje 5G omogoča napredek na vseh segmentih - in to bo v prihodnosti kar zaznamovalo naš razvoj."

Govora je tudi že o omrežjih 5.5G, tudi o šesti generaciji ... Bodo torej omrežja prihodnosti temeljila na brezžičnem prenosu ali bo optično omrežje zapoved, če govorimo o širši skupini uporabnikov?

"Mislim, da bo razvoj potekal na obeh segmentih. Gospodinjstva in podjetja, ki so že danes priključena na optično omrežje, bodo tam ostala. Optika bo še vedno medij, ki je visoko zmogljiv. Tam danes dosegamo hitrosti tudi do dva gigabita na sekundo. Vendar pa mlajše generacije in generacije, ki prihajajo, že od rojstva živijo s telefonom, to spreminja navade - in glede na to se bo spreminjala tudi ponudba na trgu."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta