(INTERVJU) Stephane Sejourne: Na slovenske volitve bi poslal opazovalce OVSE

Stephane Sejourne je predsednik poslanske skupine liberalcev Renew v Evropskem parlamentu. Renew je s 101 evroposlancem tretja politična sila v hramu evropske demokracije, iz te politične družine prihaja šest evropskih komisarjev in še šest predsednikov vlad oziroma držav članic Evropske unije (EU). Sejourna je v Slovenji te dni gostila Lista Marjana Šarca. Za konec njegovega obiska so na ljubljanskem gradu z njim pripravili okroglo mizo z naslovom Vizija za prenovo Evrope. Sodelovala sta slovenska evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj ter seveda predsednik liste Marjan Šarec.

Stephane Sejourne, Francoz iz Pariza, si je po okrogli mizi in tiskovni konferenci vzel čas za pogovor z Večerom. Spomnil smo ga, da je delegacija Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) pod vodstvom evroposlanke Renew Sophie in't Veld novembra lani obiskala Slovenijo. Ugotovila je, da javne institucije in javni organi sicer delujejo, da pa je ton javne razprave pri nas zaskrbljujoč in neprimeren za civilizirano družbo, so ocenili. Delegacije tudi ni sprejel premier Janša, čeprav jo je pravzaprav vabil na obisk.

Ne zdrsnite v iliberalizem!

Zakaj se je delegaciji LIBE zdel nujen obisk Slovenije? Tudi vi ste se na obisku v Sloveniji pogovarjali s predstavniki civilne družbe in medijev. Kakšni so vaši zaključki, tudi vi menite, da vladavina prava v Sloveniji še ni ogrožena?

"Delegacija Evropskega parlamenta iz LIBE je Slovenijo obiskala, da bi ugotovila, ali obstaja nevarnost za zdrs države v iliberalistični režim. Kajti nekaterim članicam EU se je to že zgodilo, in to najprej Madžarski in Poljski. Takšen razvoj dogodkov nas skrbi tudi v Sloveniji, kajti že nekaj časa smo tukaj priča napetostim in avtoritarnim poskusom. Tako smo videli poskus podrejanja medijev. Prav takšni so tipični kazalci zdrsov v iliberalni režim. Naslednja štiri leta bodo ključna, zato menim, da bodo aprilske volitve v Sloveniji pa tudi na Madžarskem in seveda v moji Franciji odločilne. Tudi sam med obiskom v Sloveniji poslušam in opažam, da so se že omenjene napetosti še zaostrile. Seveda so lahko takšne napetosti tudi del demokratičnega procesa, zlasti pred volitvami, toda kljub temu mora biti politična razprava poštena. Menim, da bi bilo za ublažitev teh napetosti dobro, če bi na slovenske volitve poklicali opazovalce iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). To bi večini in manjšini v vašem parlamentu zagotovilo, da so bile volitve izpeljane pravilno. V Evropskem parlamentu bom predlagal, da na OVSE pošljemo tovrstno prošnjo."

Vladavina prava pa že je ogrožena na Madžarskem in na Poljskem, ki hodita po poti iliberalizma in suverenizma. Toda zakaj Bruselj oziroma Evropska komisija proti omenjenima državama odlašala s sprejetjem sankcij?

"No, zdaj so sankcije vendarle sprejete, saj državi ne dobivata denarja iz sklada za okrevanje. Da je ta denar ustavljen, je zgolj prva sankcija. Vendar ta ustavitev škoduje madžarski in poljski civilni družbi. Zato upam, da bomo parlamentarci Evropsko komisijo prepričali, da bi prešli na neposredno upravljanje tega denarja. S tem bi sredstva prišla do organizacij civilne družbe mimo režima in državljani spričo tega ne bi bili oškodovani. Pa še to, to ni kazen Bruslja! Gre za denar sedemindvajseterice. Prav je, da članice EU vedo, kam gre njihov denar. Stara metoda Jaroslawa Kaczynskega in Viktorja Orbana je, da skušata Bruselj ločevati od držav članic. A denar, ki ga deli Bruselj, je seveda denar evropskih državljanov, tako Francozov kot Slovencev. Imamo torej mehanizem, ki nadzoruje spoštovanje vladavine prava. Na tem mestu naj slovenskemu premierju Janezu Janši povem, da če bo v Sloveniji prišlo do zdrsa v iliberalizem, kot se je to zgodilo na Madžarskem in Poljskem, bo ta mehanizem uporabljen tudi v Sloveniji. Vsak državljan lahko svobodno in demokratično izbere svojo vlado. Vendar pa v EU obstajajo določena pravila, ki jih moramo sprejeti. V EU smo neomajni glede neodvisnosti medijev in sodstva ter v boju zoper politično korupcijo."

Nekateri nočejo videti soodvisnega sveta

Aprila bodo parlamentarne volitve tudi v Franciji. Ali v Franciji ni upravičenega strahu, da bi skrajne stranke, ki si želijo iliberalizem in predvsem več suverenizma, dobile na volitvah pomembnejše deleže glasov? Kaj bi to pomenilo za prihodnost EU? Kako se temu izogniti?

"Po vsej Evropi smo priča populistom. Ti se pojavljajo že zadnjih 15 let in Francija ni izjema. Politična razprava v Franciji dosega ta čas najnižje nivoje. Toda volivcem smo dolžni razložiti, kako zapleten je svet. Neka odločitev, sprejeta tisoče kilometrov, proč, ima realne posledice tukaj, vpliva, recimo, na ceno govoriva ali kako drugače na vsakodnevno življenje. Živimo v globaliziranem, soodvisnem svetu. Nekateri politiki pa govorijo tako, kot da ta svet sploh ne obstaja. To smo videli z Donaldom Trumpom v ZDA. Predvsem naše mlade generacije moramo spomniti, da je demokracija dragocena in je, relativno, tudi nekaj novega v naši družbi.

Sicer je politični sistem v Franciji drugačen od slovenskega. Pri nas imamo predsedniške volitve in predsedniški sistem. Ne morete postati francoski predsednik, če ne prepričate več kot polovice volivcev. To je nekakšna zaščita pred morebitno zmago populista ali ekstremnega desničarja. Pa vendar je treba še naprej utrjevati demokratične vrednote, da se ne bi kaj nesrečnega zgodilo na naslednjih volitvah. Vsak naj sicer pomete pred svojim pragom, toda v Evropi smo vsi odvisni drug od drugega. Tako imajo tudi nekateri francoski kandidati na volitvah Madžarsko in Poljsko za zgled. Upam pa, da bo Slovenija ohranila svojo odprto podobo, zato sem jo v nameri, da jo v tem podprem, tudi obiskal pred aprilskimi volitvami."