(INTERVJU) Urška Oberdank: "Življenje s sladkorno je še ena služba"

Kako ste kaj danes s sladkorjem?

"Trenutno kaže sedem. Sladkor je danes kar v redu, čeprav v zadnjih mesecih ni perfekten. Privajam se na novi način, ki je zdaj avtomatski. To prakticiram šele dva meseca."

Je ta sistem tako zelo drugačen? Kako deluje?

"Sedaj mi naprava sproti meri in preračunava sladkor. Senzor imam na roki, vrednost sladkorja pa se mi prikazuje na črpalki. Samodejno ga uravnava in zapiska vsakič, ko je sladkor previsok ali prenizek. Ni mi ga več treba preverjati vsaki dve uri in se pičiti v prst. Samodejno mi tudi dovaja sladkor, razen ko gre za velika nihanja. Super sistem, a ima tudi slabosti. Minus je to, da mi inzulin dozira glede na tedensko povprečje. Ker delam en teden dopoldne, drugi teden pa popoldne, pride do napak in zato trenutno nimam najboljših rezultatov. Ko sem v službi, moje telo potrebuje manj inzulina kot takrat, ko sem doma."

Kako to?

"Kadar sem bolj aktivna, potrebujem manj inzulina. To v praksi pomeni, da moram vso prehrano in aktivnosti načrtovati. Vsakič, ko jem, moram razmišljati, kaj bom počela potem. Če bom takoj po kosilu aktivna, si dam malo manj inzulina, če bom počivala, si ga dam ravno prav. Ne morem se spontano odzvati na povabilo prijateljice za sprehod, saj moram najprej preveriti sladkor. Če je pet ali šest, ne morem kar iti, saj se bom po nekaj minutah tresla."

Za vas je torej dan poln organizacije?

"Ja, večkrat rečem, da je sladkorna 'full-time job', še ena služba zraven redne torej. Ves čas moram pri sebi imeti inzulin in injekcijo. Po baterije za črpalko sem sredi noči že hodila na bencinsko črpalko. V službo si vedno nosim malico, saj sendvičev iz avtomata ne morem jesti, niti hrane iz pekarne ne. Ves čas moram razmišljati, kaj bom jedla in kdaj."

Se kdaj tudi pregrešite?

"Seveda. Če igram družabne igre, jem kokice. Včasih spijem pivo ali deci vina. Zadnjič smo jedli martinovo kosilo in pojedla sem košček mesa. Šele čez nekaj ur je sladkor podivjal. Navadno se sprememba vidi po eni uri, ker pa je bilo veliko maščobe, je sladkor narasel šele zvečer. Seveda se kdaj pregrešim, a tudi če popustijo vse zavore, moraš še vedno razmišljati o sladkorju."

Pa imate po takih pregrehah slabo vest?

"Vedno bolj. Ko sem bila mlajša, sem se veliko manj sekirala. Tudi zdaj se trudim, da se ne. Visok sladkor je lahko tudi posledica tega, da se obremenjuješ, ker imaš prevečkrat visok sladkor. Seveda so slabi rezultati na dolg rok lahko problematični, a slaba je tudi nenehna in pretirana skrb."

Tudi razpoloženje torej vpliva na sladkor.

"Zagotovo. Ko se vračam iz službe, se sprostim in takrat mi sladkor vedno malenkost pade. Višji je, ko sem pod stresom, in to opazijo tudi drugi. Mama mi je včasih, ko sem bila sitna, rada rekla, da imam visok sladkor. To me je zelo razjezilo in še vedno me tak odziv spravi ob živce, saj sladkorja vedno ne morem imeti pod kontrolo."

Že 18 let živite s to boleznijo, kar je zelo dolga doba. Kako pa je bilo na začetku? Se spominjate dne, ko ste izvedeli za diagnozo?

"Z leti se navadiš in najlažje je, ko sladkor sodeluje in se giblje predvidljivo. Ko podivja in v eni uri zaniha s tri na 15 ali še več, postane nadležno in takrat bi se najraje nehala ukvarjati s sladkorjem. Pa ne gre, ubežati ne moreš. V tem času sem se naučila predvidevati, kaj se bo zgodilo po določeni hrani ali aktivnosti, zato si hrane niti ne tehtam, ampak jem po občutku. Na začetku pa je bilo težko. Ko sem dobila diagnozo, sem bila stara deset let. Takrat sem težko razumela, da nečesa ne smem jesti in zakaj. Tudi tehnologija je bila takrat veliko slabša, a zagotovo boljša kot nekoč. Ne znam si predstavljati, kako so ljudje s sladkorno živeli, ko še niso imeli vseh teh pripomočkov."

Kaj pa danes? Epidemija koronavirusne bolezni najbolj vpliva ravno na dostopnost zdravstvenih storitev. Ste to občutili tudi vi?

"Diabetiki moramo v normalnih razmerah vsake tri mesece na pregled, a zdaj to ni mogoče. Aprila bi morala na kontrolo, vendar je takratni termin odpadel in je bil prestavljen na oktober. Takrat sem oddala kri, vse drugo pa sva z zdravnikom uredila preko spleta. Podatke iz črpalke sem mu poslala po elektronski pošti, on jih je pregledal in mi napisal izvid. Naslednji pregled imam predviden v februarju, kar pomeni, da sem letos imela le dva pregleda namesto treh."