Barbara Gavez Volčjak
Od leta 1991 je 14. november razglašen za mednarodni dan sladkorne bolezni, da bi javnost opozorili na naraščanje te bolezni po vsem svetu. V Evropski uniji naj bi s sladkorno boleznijo živelo od šest do deset odstotkov prebivalstva. Tudi v Sloveniji število ljudi s sladkorno boleznijo strmo raste, po ocenah jih je skupno 200.000, stroka pa v to skupino šteje tudi take, ki za bolezen še ne vedo. NIJZ že nekaj let ugotavlja, da se sladkorna bolezen pogosteje pojavlja na vzhodu Slovenije kot na zahodu. Z zdravili zanjo se je leta 2010 pri nas zdravilo približno 92.000 ljudi, leta 2018 pa že 114.000. Kljub zdravilom in podpori sodobne tehnologije pa ostaja temelj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 nefarmakološko zdravljenje. Ustrezen način življenja ugodno vpliva na potek bolezni, ozaveščenost oziroma zdravstvena pismenost pa daje osebi s sladkorno boleznijo svobodo za kakovostno življenje. Zlasti mlajši bolniki so že navajeni na uporabo telemedicine, ki spremlja bolezen na daljavo, v obravnavi pristojnih vladnih služb pa je predlog, da bi bili medicinski pripomočki za merjenje glukoze v krvi dostopni na recept.
To je nekaj poudarkov s tiskovne konference, ki jo je v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije virtualno izvedla STA. Skrb za obravnavo sladkorne bolezni se je ob tolikšnem povečanju med prebivalstvom prenesla s sekundarne na primarno raven, torej v domeno družinskih zdravnikov in njihovih medicinskih sester.
Sladkorna bolezen je večsistemska motnja
Zaradi pogostosti in kroničnih zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, ta pomeni velik javnozdravstveni problem ter finančno in organizacijsko obremenjuje zdravstvene sisteme. "Zdravstvena oskrba sladkornega bolnika s tipom 2 je približno petkrat dražja od povprečne zdravstvene oskrbe v populaciji, predvsem zaradi pogostejših hospitalizacij, večinoma zaradi bolezni srca in ožilja. Obstajajo poročila o naraščajočih primerih miokardnega infarkta tudi pri mlajših bolnikih. Sladkorna bolezen je večsistemska motnja, saj povzroči tudi poslabšanje vida, bolezni in odpovedovanje ledvic, diabetično nevropatijo in številne druge zaplete," pojasnjuje dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine. V času epidemije covida-19 so osebe sladkorno boleznijo posebno izpostavljene tveganju, razlaga sogovornica, ker bolezen poslabša imunost gostitelja. "Sladkorna bolezen na splošno poslabša prognozo okužbe, saj imajo ti bolniki večjo obolevnost in smrtnost zaradi morebitne sepse v primerjavi s splošno populacijo," pojasnjuje dr. Rotar Pavličeva. "Diabetes domnevno zavira imunski odziv, kar prispeva k okužbi in napredovanju simptomov. Problem je tudi v tem, da so v epidemiji nekatere osebe s sladkorno boleznijo zmanjšale skrb za uravnavanje ravni sladkorja, pridobile težo in to je vplivalo na potek bolezni."
Poenotena priporočila o prehrani
Po treh letih skupnega dela desetih institucij so letos na sto straneh izšla prva nacionalna Priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2. V delovni skupini so sodelovali zdravniki, medicinske sestre, dietetiki, fizioterapevt in tudi osebe s sladkorno boleznijo. "Priročnik zdravstvenega strokovnjaka usmerja, kako znanstvena dognanja in strokovna priporočila umestiti v vsakdanjo prakso," pojasnjuje sourednica priročnika Jana Klavs iz UKC Ljubljana. Izhodišče za pripravo priporočil je bila po njenih besedah neenotnost znotraj stroke, ki je ustvarjala zmedo pri osebah s sladkorno boleznijo. S priporočili naj bi poenotili strokovne informacije, ki jih posredujejo zdravstveni strokovnjaki, te pa obenem opremili s preverjenimi in strokovnimi podatki v poplavi nepreverjenih in tržno naravnanih. S takim nastopom bodo po mnenju Klavsove zelo razbremenili osebe s sladkorno boleznijo, ki se pogosto znajdejo v dilemi, katere nasvete glede prehrane naj upoštevajo. Med pomembnimi novostmi Klavsova izpostavlja, da nobeno živilo ni prepovedano, razen če je dokazano škodljivo.
Starejši bi raje na pregled v živo
Na tiskovni konferenci so sogovorniki izpostavili še druge težave oseb s sladkorno boleznijo v času epidemije covida-19. Zlasti starejši bolniki tožijo, da bi na pregled k diabetologu raje prišli v živo kot zgolj po telefonu, kot je letos v praksi v nekaterih specialističnih ambulantah. Nedostopne ambulante splošne medicine povzročajo, da pri marsikom, ki že ima simptome sladkorne bolezni, pa se jih morda ne zaveda, bolezen ne bo odkrita pravočasno za uspešno zdravljenje oziroma bodo že nastopili zapleti, povezani z neurejenim krvnim sladkorjem. Dr. Tadej Battelino, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani zato vsem - ne le osebam s sladkorno boleznijo, temveč tudi zdravim - v času epidemije priporoča dosledno skrb za vzdrževanje normalne telesne teže in redno gibanje na svežem zraku. "Vsi moramo tudi po svojih močeh prispevati k zmanjšanju širjenja stikov med ljudmi in s tem k širjenju okužb," dodaja Battelino.
Jabolko navdiha dr. Andreju Janežu
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je predsednik Borut Pahor včeraj vročil priznanje Jabolko navdiha prof. dr. Andreju Janežu za izjemne in prelomne dosežke pri zdravljenju sladkorne bolezni. "Kot eden tehtno izbranih strokovnjakov je prof. dr. Andrej Janež sodeloval v kliničnem testiranju novega inzulina za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerem so potrdili, da zadostuje le en odmerek tedensko namesto sedanjega dnevnega odmerka. Izjemni uspeh je bil septembra 2020 opisan v reviji The New England Journal of Medicine, najuglednejši znanstveni publikaciji na svetu na področju medicine," so zapisali v utemeljitvi priznanja.
Veseli bodo dobrih praks
Osebe s sladkorno boleznijo se lahko v Sloveniji vključujejo v društva diabetikov, največje in najstarejše deluje v Mariboru že 64 let in ima 950 članov. "Osebam s sladkorno boleznijo in njihovim družinskim članom ponujamo široko zastavljene preventivne programe: edukacijska okrevanja na morju in v zdraviliščih, enodnevne izlete, družabna srečanja, strokovna predavanja, delavnice, pohode v okolico in na večje hribe, rekreacijo in brezplačne meritve, pa tudi delavnice in edukacije preko laičnega svetovanja," našteva predsednik društva Mirko Topolovec. Letos je veliko načrtovanih dejavnosti odpadlo, zaradi ukrepov in visoke rizičnosti sladkornih bolnikov pa je mnogo članov večino časa doma s svojimi stiskami in strahovi. V društvu zato članom ponujajo pomoč pri premagovanju osebnih stisk in zdravstvenih težav, imenovano Vaš telefon. "Od decembra bodo lahko člani vsako sredo od 9. do 11. ure poklicali telefonsko številko 064 169 520 in zaupali svoje težave laičnemu svetovalcu in sekretarki društva, ki je tudi mentorica. Veseli bomo pobud, kako je najlažje premagovati bolezen, in tudi tako bomo v tem času skupaj lažje prebrodili osamljenost in stiske," je sklenil Mirko Topolovec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
