(INTERVJU) Zoran Simonovič: "Najtežje razumejo karanteno"

Andreja Kutin Andreja Kutin
26.09.2020 06:00

Epidemiolog, vodja oddelka za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Mariboru, opozarja, da lahko ima prikrivanje stikov resne posledice.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V zadnjih dneh delež neodkritih okužb postopoma narašča, pravi Zoran Simonovič.
Sašo Bizjak

Število okužb s covidom-19 ruši rekorde. Epidemiologi, ki opravljate epidemiološka poizvedovanja, iščete stike okuženih in izvore okužb, ste te dni zasuti z delom. Vam ljudje posredujejo dovolj podatkov?

"Operativnih epidemiologov, torej terenskih, nas je v Sloveniji okoli deset. V veliko pomoč so nam študenti medicine višjih letnikov, ki so prevzeli epidemiološko poizvedovanje v posameznih primerih v klicnem centru v Ljubljani in Celju. Vsi skupaj se srečujemo z ljudmi, ki ne razumejo potrebe po samoizolaciji, predvsem pa potrebe po preventivni karanteni po stiku z okuženim. Gre za odstranitev iz družbenega življenja in preprečevanje možnosti širjenja okužb naprej. Predvsem slednje je šok, gre za omejitev svobode gibanja osebe, ki je pravzaprav zdrava. Gre za karanteno po daljšem tesnem stiku z okuženo osebo, za katero se takrat, ko je prišlo do stika, še ni vedelo, da je okužena. Človek mora za deset dni v osamo, čeprav mu nič ni. To razumeti je težko."

Katere skupine najtežje razumejo te ukrepe? Kaj navajajo kot razloge za nesodelovanje?

"Posebne skupine, ki bi težje razumela te postopke, izolacijo, zbiranje kontaktov in ukrepe, ni. Na nasprotovanja naletimo pri vseh starostnih in poklicnih skupinah. Tisti, ki jih pokličemo, da jih seznanimo, da so bili v stiku z osebo, ki je dokazano potrjeno okužena s koronavirusom, to razumejo, saj to osebo poznajo, gre bodisi za družinskega člana, sodelavca, osebo, s katero so bili na družabnem druženju. Običajno jih te osebe že same obvestijo, da so okužene. Nekaj od okuženih ima v tistem trenutku še blage težave, a pri večini se te prej ali slej pokažejo. Ljudje vedo, da je okužba realna, ne razumejo pa svojega tveganja ob tem stiku. Sploh če je bil stik relativno kratek čas in imajo občutek, da ni možnosti, da je virus ogrozil tudi njih. Zaenkrat so še zdravi, a za deset dni jim je odvzeta svoboda."

Dajanje podatkov o stikih je druga težava. Veliko okuženih ne želi povzročati težav drugim in podatke prikrivajo ...

"Epidemiološka služba je zelo hvaležna vsem, ki iskreno sodelujejo pri iskanju potencialnih virov okužb. Veliko je namreč oseb, ki ne želijo povedati o potencialnih stikih, ki so jih morda imeli z obolelimi v preteklih dveh do štirih dneh, kolikor je inkubacijska doba. Znaten delež ljudi sam ne identificira potencialnega mesta, kjer bi lahko prišli v stik z okuženo osebo, čeprav smo prepričani, da bi velika večina to lahko ugotovila in dala podatke. Eno je, ko iščemo vir okužbe v posameznem primeru, drugo pa, ko želimo pridobiti informacije o tem, na koga bi lahko okužena oseba prenesla okužbo. Vemo, da je oseba najbolj kužna ob pojavu bolezenskih znakov in tudi dan ali dva pred njihovim pojavom. V drugem delu velik delež ljudi pove, da so bili ves čas sami, da niso imelo tesnih stikov, če pa že navedejo stike, so to družinski člani, za katere je odrejena karantena. Velikokrat pa ne želijo iskreno priznati vseh drugih tesnih stikov, ker se pač zavedajo, da to za te pomeni napotitev v karanteno.

Sodelovanje je zakonsko obvezno, ko jih spomnimo na to, običajno naštejejo najbolj očitne stike, recimo družinske člane, o drugih stikih pa molčijo. A epidemiološka služba je najbolj odvisna od iskrenih informacij. Klasične reakcije so: "zakaj me sprašujete, saj smo zdravi", "ne bom povedal" ... Je pa res, da steče epidemiološko poizvedovanje hitro po tem, ko ljudje izvedo, da so okuženi, in so precej pretreseni."

Kako se kaže mobilna aplikacija v praksi, je v pomoč?

"Aplikacija deluje, ugotavljamo pa, da jo ima relativno majhen del populacije nameščeno. Za dober rezultat je namreč nujno, da ima okužena oseba nameščeno aplikacijo že nekaj dni preden sama zboli, v tem primeru se beležijo stiki med telefoni."

Težava je tudi v dolgih čakalnih vrstah za testiranje. Običajno so ljudje med čakanjem že doma, velikokrat tudi s simptomi.

"Del težave je čakanje na termin za odvzem brisa in testiranje, a večina ljudi v mariborski regiji še vedno pride do testa relativno hitro. Večja težava je, da nekateri relativno dolgo čakajo, da se sploh povežejo z izbranim zdravnikom in se potem pri njih izvede testiranje. Imamo primere oseb, ki pri epidemiološkem preverjanju povedo, da so se težave pojavile že teden ali celo več nazaj, a ker so bile relativno blage, ne odidejo na testiranje. To storijo šele, ko se težave stopnjujejo, ko potrebujejo bolnišnično obravnavo in jih zaskrbi za zdravje. V tem času so pomenili tveganje in zagotovo prenašali viruse na svoje družinske člane, ob druženjih zunaj družine in na delovnih mestih. To je težava, ki jo zadnje čase vse pogosteje odkrivamo. Veliko dni mine od začetka bolezenskih znakov do kaskade, ki privede do testiranja. Nenavadno je tudi, da ljudje, ki vedo, da je poznani sodelavec ali prijatelj okužen in ima potrjeno okužbo, ob pojavu bolezenskih znakov še vedno nekaj dni čakajo, preden se odločijo za testiranje ali izolacijo."

Znano je praznovanje 80-letnice, ki je bilo velik vir okužb v regiji. Smo imeli še kak tak dogodek?

"V mariborski regiji skušamo povezovati skupke okužb. Od konca avgusta imamo identificiranih vsaj 17 takih primerov, skupkov bolezni in oseb, ki so medsebojno povezane. Za zdaj pri nas nimamo veliko prenosov znotraj podjetij, povečini gre za posamične primere. Pri večini prenosov gre za družinska druženja in druge družabne dogodke. Sedaj se bojimo trgatev, pojavljajo se že posamični primeri, za katere predvidevamo, da so se okužili na trgatvi ali pa so na trgatvi bili v času, ko so že bili sami okuženi. Sicer pa gre za praznovanja rojstnih dnevov, tudi sedmine, v glavnem zasebna druženja. Primerov, ki bi bili očitno povezani z nekim javnim dogodkom, še nismo obravnavali. Je pa tam seveda povezave težje ugotoviti, ker se ljudje ne poznajo.

Res pozivamo ljudi, naj zmanjšajo druženje, kontakte na minimum, v tem času praznovanje obletnic dogodkov ni najbolj primerno, če že, naj bo to v manjšem družinskem krogu. Vedno namreč obstaja nevarnost, da je v tem krogu ljudi kdo že okužen in prenese okužbo na druge. Od teh je lahko kdo v rizični skupini, lahko zboli za težjo obliko bolezni ali celo umre. Ne znam si predstavljati, kakšna moralna teža je zavedanje, da si nehote prenesel okužbo v neko družbo, kjer je nato nekdo zaradi te okužbe hudo zbolel ali celo umrl."

Za koliko okužb ugotovite izvor?

"Podatki izpred nekaj dni kažejo, da v mariborski regiji pri približno dveh tretjinah okužb ugotovimo povezavo z že okuženo osebo ali dogodkom, tretjina pa je takih, kjer vira okužbe skupaj z okuženo osebo ne odkrijemo. A zdi se, da v zadnjih dneh delež neodkritih okužb postopoma narašča.

Širjenje virusa v regiji je relativno vseprisotno in na tej stopnji ne moremo onemogočiti okužb v družinskem okolju, tudi vnosi na delovna mesta so nekaj pričakovanega. Zato je toliko bolj pomembno, da se držimo osnovnih ukrepov: vzdrževanje razdalje, razkuževanje in maske."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta