Projektna družba Energija na veter, ki pripravlja projekt 56 vetrnic na treh lokacijah Bistriškega Pohorja, je po odločitvi ministrstva za naravne vire in prostor, da zavrne možnost za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za prvih 22 vetrnic, predvidenih v sklopu Vetrnega parka Pohorje, umaknila vloge za gradbeno dovoljenje.
Kot so danes sporočili iz podjetja, katerega lastništvo vodi v švicarsko družbo Woc Group, bi bilo podaljšanje nujno zaradi dodatnega utemeljevanja, za katerega potrebujejo več časa, kot to predvideva postopek.
"Cilj investitorjev je, da se projekt v celoti izpelje v soglasju z vsemi deležniki, v korist lokalnih skupnosti in Slovenije ter ob spoštovanju interesov vseh deležnikov," dodajajo v družbi, ki jo vodi Mitja Hertiš in kjer so prepričani, da bo nekaj dodatnega časa, vloženega v projekt, odpravilo ovire in povečalo širšo sprejemljivost projekta.
Zasebni investitorji so sicer še nedavno napovedovali, da so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Skupno načrtujejo 56 vetrnih elektrarn z nazivno močjo 3,5 megavata, skupno torej 196 megavatov, kar bi po njihovem predstavljalo velik prispevek k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov in zagotovilo pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije, hkrati pa bi zmanjšalo tudi odvisnost Slovenije od uvoza električne energije.
V načrtu so imeli fazno izvedbo dveh projektov s 35 in 21 stojišči vetrnih elektrarn, vse pa naj bi stale na območju Treh kraljev in Areha v občini Slovenska Bistrica, medtem ko naj bi del kablovodov tekel tudi čez zemljišča občine Ruše.
Najbolj glasno projektu nasprotujejo v Slovenski Bistrici, kjer so v ta namen ustanovili civilno iniciativo, občinski svet pa je nedavno na izredni seji brez glasu proti potrdili obvezno razlago prostorskih ureditvenih pogojev na območju občine, s katerim so investitorje v vetrne elektrarne dodatno opozorili, da lahko na območjih kmetijskih zemljišč gradijo le male vetrne elektrarne do nazivne moči enega megavata.
Ob tem so prepričani, da bi morala glavo vlogo pri tovrstnih projektih prevzeti država in da bi investitor pri tako velikem projektu moral zaprositi za spremembo državnega prostorskega načrta, ne pa da se temu izogiba z drobljenjem projekta na več manjših. Slednje zakonodaja dopušča, če gre za vetrne elektrarne z močjo manj kot deset megavatov.
Le dan pozneje so tudi ruški občinski svetniki soglasno zavrnili leta 2021 že potrjeni podpis dogovora o služnostnih pravicah za potrebe izgradnje kablovoda, ob tem pa vlado pozvali, da ustavi postopek umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju.
