Iz pandemije v endemijo. Pa vendar omikrona ne smemo podcenjevati

Vida Božičko
14.01.2022 06:00

Širjenje omikrona lahko pomeni, da se bolezen spreminja v endemično in da bi se cepljenje morda v prihodnosti lahko izvajalo sezonsko, kot za gripo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Tudi v NIJZ že napovedujejo, da bo v prihodnje za zagotavljanje dolgotrajne zaščite pred hudim potekom bolezni najverjetneje potrebno redno (letno) cepljenje najbolj ogroženih skupin. 

Andrej Petelinsek

Številka dnevno na novo okuženih še vedno narašča, v sredo je bilo potrjenih že 6855 okužb s koronavirusom. Skupno število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se je zmanjšalo za enajst, število bolnikov na intenzivni terapiji pa ostaja nespremenjeno.

Kljub visokemu številu okužb povsod po svetu pa je Evropska agencija za zdravila (Ema) lažji potek bolezni pri različici omikron že povezala z možnostjo, da se covid iz pandemične spreminja v endemično bolezen, s katero lahko človeštvo živi. "S povečanjem imunosti populacije - in z omikronom se bo poleg cepljenja pojavilo veliko naravne imunosti - se bomo hitro premikali proti scenariju, ki bo bližje endemičnosti," je pojasnil vodje strategije za cepiva pri Emi Marco Cavaleri, a pri tem poudaril, da smo trenutno še vedno v pandemiji, in opozoril na ogromno obremenitev zdravstva. Endemična faza bi lahko prišla, ko se bo večina ljudi z virusom srečala, bodisi preko okužbe bodisi preko cepljenja. To bi prinesel stabilnejši odnos z virusom, ki ga opisujemo kot endemizacijo - udomačitev.

Dobre napovedi, a z zadržki

"Treba je biti previden, ker smo v izredno negotovih časih. Ne bi bil enoznačno prepričan, da smo s to zgodbo res zaključili. Bom vesel, če bo tako, ampak tega še ne vemo. Z omikronom bo verjetno konec, ne upam pa napovedati, če bo kak sev morda še prišel," pravi virolog Miroslav Petrovec, ki spomni, da smo imeli v času te pandemije že mnogo presenečenj. Ob tem dodaja, da je cepljenje še vedno najboljša zaščita. "Kljub temu da so se različice spreminjale in je bilo cepivo na njih manj prilagojeno, še vedno cepljeni zbolijo z lažjim potekom in to je bistveno," dodaja.

Miroslav Petrovec: "Ne bi bil enoznačno prepričan, da smo s to zgodbo res zaključili. Cepljenje je še vedno najboljša zaščita." 

Robert Balen

Da bo pandemija zagotovo trajala še nekaj časa, je prepričan tudi Roman Jerala iz Kemijskega inštituta: "Trenutno smo še zelo v pesti pandemije in to bo trajalo še nekaj mesecev, da omikron zaključi svoj pohod. Po tem pa bo velika večina ljudi imela imunski sistem pripravljen za prihodnja srečanja z virusom, zaradi česar lahko pričakujemo manjše število žrtev. Ni pa zagotovo, da bo ta virus res postal endemičen, da se na kakšna področja ne bo širil in da se ne bodo ponavljali naslednji valovi okužb po nekaj mesecih, ko bo protitelesna zaščita popustila."

Ker o omikronu še vedno premalo vemo, zato nikakor še ni čas za veselje nadaljuje Petrovec: "Omikrona ne smemo podcenjevati, še vedno denimo ne vemo, kaj točno bo s poteki bolezni pri necepljenih."

Roman Jerala: "Bolj verjetno je, da se bo izvajalo sezonsko cepljenje, najbrž pred zimo, ko bo pričakovati porast okužb." 

Robert Balen

Da je nujna previdnost, menijo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer pojasnjujejo, da endemičnost ne pomeni, da je breme ali nevarnost virusa zmanjšana, pač pa, da je virus stabilno prisoten na določenem geografskem območju. Pravo vprašanje zato je, ali imunost prebivalstva dosega raven, da zdravstveni pritisk covid bolnikov zmore.

Sledilo bi lahko cepljenje kot pri gripi

Pri Emi pa so izrazili tudi dvome o nameri za četrti odmerek pri splošni populaciji. "Če imamo strategijo, v kateri dajemo poživitvene odmerke vsake štiri mesece, bomo na koncu lahko imeli težave z imunskim odzivom," je dejal Cavaleri in dodal, da bi nenehno cepljenje lahko utrudilo populacijo. Države bi zato morale začeti razmišljati o daljših intervalih za dajanje poživitvenih odmerkov. Tako tudi na NIJZ že napovedujejo, da bo v prihodnje za zagotavljanje dolgotrajne zaščite pred hudim potekom bolezni najverjetneje potrebno redno (letno) cepljenje najbolj ogroženih skupin, podobno kot pri cepljenju proti gripi. Obenem pa bi moralo biti redno cepljenje priporočljivo tudi za druge skupine prebivalstva, so navedli.

"Pogosto ponavljanje cepljenja bi lahko v principu vodilo do tolerance, zato je bolj verjetno, da se bo izvajalo sezonsko cepljenje, najbrž pred zimo, ko bo pričakovati porast okužb. Zelo verjetno bodo do jeseni tudi na voljo optimizirane verzije cepiv, ki nas bodo zaščitile pred najbolj nevarnimi različicami virusa," pravi Jerala. A za ta val je zagotovo smiselno, da so ljudje zaščiteni s cepivom, in sicer z odmerkom, ki so ga prejeli v zadnjega pol leta.

Zaradi visoke kužnosti tega virusa, kratke inkubacijske in padanja zaščite s protitelesi po nekaj mesecih se Jerala sprašuje, ali bo res mogoče zamejiti širjenje prihodnjih okužb v naslednjih mesecih. "A imeli bomo možnost napovedati, kdaj bo prišlo do povečevanja okužb, zato bi lahko tempirali cepljenje bolj ogroženih na nekaj tednov pred pričakovanim začetkom širjenja." Dodaja, da bo do poletja na voljo paxlovid kot učinkovito zdravilo proti virusu, s katerim bi lahko pomagali najbolj ogroženim. "Sicer ni poceni, so pa v Bangladešu že začeli proizvajati generično verzijo tega zdravila. Pričakujem, da se bodo pojavila še druga, cenejša zdravila, s katerimi bomo lahko dodatno obvladovali to bolezen," še pravi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.