Urška Mlinarič
Le dobra polovica učencev je v času prvega vala šolanja na domu usvojila tolikšno količino znanja kot pred zaprtjem šol, saj je motivacija za učenje, ki je tudi sicer pri slovenskih osnovnošolcih na zelo nizki ravni, še dodatno upadla. Pri tem so še krajšo od siceršnjega povprečja potegnili učenci iz socialno šibkejših družin, kjer starši tudi zaradi narave dela niso mogli dela opravljati na daljavo in jim v tem času priskočiti na pomoč. Pa tudi učenci, katerih starši imajo nižjo izobrazbo. Učitelji, po drugi strani, so se večinoma, v kar 89 odstotkih, v času prvega zaprtja šol in prehoda na pouk na daljavo omejili le na doseganje bistvenih učnih ciljev in kar 91 odstotkov jih je prilagajalo načine preverjanja ocenjevanja pridobljenega znanja. Pri tem le 28 odstotkov vprašanih učiteljev meni, da so ocene, ki so jih podali v tem času, odraz znanja. Ne glede na vse težave, ki jih je prineslo šolanje na daljavo, pa v kar 79 odstotkih šol ocenjujejo, da so dobro pripravljeni na morebitno ponovno šolanje na daljavo.
Podatke je mogoče uporabiti za pripravo ukrepov
To je le nekaj ugotovitev iz prve mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času covida-19, ki so jo za Slovenijo opravili na Pedagoškem inštitutu. V njej je sodelovalo 136 osnovnih šol, 135 ravnateljev, 1422 učiteljev 8. razredov in 2552 osmošolcev. Pri tem velja poudariti, da gre za reprezentativno in mnenjsko raziskavo, kar pomeni, da so ravnatelji, učitelji in učenci govorili o svojih občutkih, o poteku pouka na daljavo, in ne gre za objektivne podatke. Kljub temu nacionalna raziskovalna koordinatorica v tej raziskavi, Eva M. Klemenčič, meni, da je podatke mogoče uporabiti pri oblikovanju izobraževalne politike, za spremljanje, identifikacijo in nadomestitev manka znanja, v pomoč pa so lahko tudi pri ukrepih za nudenje socialne in čustvene opore tako učiteljem kot učencem pri odpravljanju posledic, ki jih je pouk na daljavo povzročil.
Otroci so bili prikrajšani za kakovosten pouk, obenem pa ocenjevanje znanja ni spodbujalo doseganja enakih standardov znanja kot v času pouka
Učitelji so namreč pri 75 odstotkih otrok zaznali zmanjšano zavzetost za pouk, pri polovici se je tudi prisotnost pri pouku zmanjšala, pa čeprav je po drugi strani kar 80 odstotkov učencev poročalo, da so jim bili učitelji na voljo za pomoč. Šestdeset odstotkov učencev je tudi menilo, da so jih ti spodbujali k učenju, 70 odstotkov, da so se učitelji zanimali, kako jim gre pri usvajanju učne snovi. Kljub temu pa je kar 34 odstotkov vprašanih učencev poročalo, da včasih ali pogosto niso imeli nikogar, ki bi jim pomagal pri učenju. Med tistimi, ki so bili, pa so bili najpogosteje starši, starejši sestre in bratje.
Učitelji so v kar 96 odstotkih priznavali, da so pri poučevanju najtežje pomagali ranljivim skupinam učencev in učencem z nižjimi učnimi dosežki. Pri samem ocenjevanju znanja v času pouka na daljavo jih je kar 47 odstotkov priznalo, da so se nagibali k višjim ocenam, da bi se izognili morebitnim konfliktom in inšpekcijskim nadzorom. Da so dobili višje ocene, kot če bi bile šole odprte, je menilo tudi 57 odstotkov učencev. Vrnitve v šolske klopi se je veselila tako večina učencev kot učiteljev, pa vendarle so učitelji opazili, da se je kar 54 odstotkov učencev težko prilagodilo na ponovno učenje, 38 odstotkov pa jih je tudi bilo tesnobnejših kot pred epidemijo.
89 odstotkov učiteljev se je v času prvega zaprtja šol omejilo le na doseganje bistvenih učnih ciljev.
91 odstotkov učiteljev je prilagajalo načine preverjanja ocenjevanja pridobljenega znanja.
28 odstotkov vprašanih učiteljev meni, da so ocene, ki so jih podali v tem času, realen odraz znanja.
Učitelji so znižali kriterije
Zaradi vsega povedanega profesor didaktike na Filozofski fakulteti v Ljubljani Damijan Štefanc meni, da je iz rezultatov raziskave mogoče sklepati, da je Slovenija med epidemijo izbrala "strategijo lajšanja situacije otrok", zaradi česar smo pred dvojnim problemom; otroci so bili prikrajšani za kakovosten pouk, obenem pa je ocenjevanje znanja potekalo na način, da ni spodbujalo k doseganju enakih standardov znanja kot v času, ko so bili otroci pri pouku. Le 17 odstotkov vprašanih učiteljic in učiteljev je menilo, da so imeli enake kriterije pri ocenjevanju na daljavo kot v šoli. Zaradi vsega imajo zato otroci, ki so se s poukom na daljavo v intervalih soočali skozi tri leta, najbrž manj znanja od vrstnikov pred covidom. In zato je, tako Štefanc, dolžnost šolske politike in države, da izdela kompenzacijo strategijo, preko katere bi tem otrokom omogočili, da v določenem obdobju, denimo do konca srednje šole, nadoknadijo ta primanjkljaj na način, da bodo dosegli primerljive standarde znanja, kot so jih njihovi vrstniki pred epidemijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
