Odkar je virus potolkel gostinstvo, nisem zaznal realne diskusije o črnosti situacije, v kateri se nahajamo. Občutek imam, da ker dostava hrane neovirano poteka, da živimo v lažnem občutku, da je v naši industriji vse ok. Borbenost gostincev in članki o pozitivnih zgodbah posameznikov pa ta občutek le še poglabljajo. Ampak ni vse v redu. V bistvu je grozljivo. Pri nas recimo smo v prvem mesecu tretjino ekipe izgubili. V naslednjem še drugo tretjino. Preostali že dva meseca delamo zastonj, ker gre ves denar za pokrivanje davkov in tekočih fiksnih stroškov. Tudi teh nam ne uspe vseh pokrivati in vse bolj smo stisnjeni v kot. Če vam povem, da smo si samo zaradi virusa nakopali 60 tisoč minusa, vam bo hitro jasno, da dostave in odprte terase ne bodo rešile ničesar brez konkretne finančne injekcije. Malo subjektivno, malo objektivno bom razbil situacijo na točke:
Dostava ne pomaga
"Saj mate dostavo, a vam ne laufa?" - vsi. Dostava na dom je ok, če imaš zraven normalen promet. Glede na to, da dostavljalci poberejo 30-odstotno maržo, ni potrebna diploma iz posla, da razumemo, da to ni vzdržno. V normalnem stanju je dostava z eksternimi partnerji bolj kot ne le dober način, da ostane brand v etru. Zaslužek je simboličen.
Težko opišem razkroj človeške narave, ko preživetveni nagoni prevzamejo um
️Odprte terase ne pomagajo
Preden se stanje vrne nazaj na normalno, bo trajalo
Projekcije strokovnjakov so različne, ampak rdeča nit je: dolgo bo trajalo, preden bo gostinstvo nazaj tam, kjer je bilo. Verjetno kakšno leto. Kdo ve? Nihče ne ve, kaj nas čaka. Odvisno, kje je tvoj "core" biznis. Nekateri obrati so popolnoma odvisni od poletnega prometa, ko se zgodi naval turistov (hint: letos jih ne bo). Določeni so odvisni od večernega prometa, kakšni od dnevnega, nekateri od jutra. Kakšno kulturo prehranjevanja imamo pred sabo, je res težko predvideti.
Bojim se, da vlada meni, da je otvoritev teras že “back to normal”, in resnično dvomim, da bodo kompleksnost gostinskega posla granularno analizirali. Veste, na kaj pa virus ne vpliva? Na stroške. Na najemnino. Vso spoštovanje tistim najemodajalcem, ki so oprostili kak mesec ali dva svojim najemnikom. A tudi oni bodo potrebovali denar. Realnost počasi prodira skozi iluzijo univerzalne solidarnosti. In kaj bo potem, ko bo eno leto skoraj celotna panoga obratovala z istimi stroški in bistveno manjšim prometom? En velik delozlom:) Gostinci bodo lahko ponujali le minimalce, kar si lahko predstavljamo, kam vodi. Domine se podirajo.
Počasi nam bodo dobavitelji nehali dostavljati surovine
Če ne plačamo davkov državi, stroškov elektrike, najemnine itd., nas bodo zaprli. Če ne plačamo dobaviteljem, ne bomo dobili surovin, s katerimi pripravljamo hrano. Trenutno smo v poziciji, da se moramo odločati med enim in drugim. Pipce se počasi zapirajo. Tudi pridelovalci hrane rabijo denar.
Cela prehranska veriga je na dnu
Veliko majhnih pridelovalcev živi izključno od prodaje gostincem. Ne poznam natančno njihove situacije, ampak si predstavljam, da jim je grozljivo.
Ko narediš realno računico, vidiš hitro, da denar le odteka. Opravljamo Sizifovo delo
Če si dolžan 50 evrov ali več državi, ne dobiš pomoči
Kot ponavadi smo na polovici marca imeli namen plačati davke za februar. Že v začetku marca je začel promet padati in nato 13. marca se je uvedla karantena. Takrat še niso bili jasni pogoji za pomoč, zato smo, kar je bilo na računu, izplačali svojim ljudem, misleč, da to ni problem. Naknadno smo pa izvedeli, da je potrebno državi pokriti ves dolg za nazaj kot pogoj za pomoč. Rok za to smo zamudili, kajti z ničelnim prometom nismo uspeli dovolj hitro nabrati 15 tisoč evrov. Zato sedaj nismo upravičeni do pomoči.
Trenuten "korona megapaket" je za gostince neuporaben
Tudi če bi bili upravičeni do pomoči (glej točko zgoraj), država pričakuje, da bomo plače svojim zaposlenim zalagali. Potem nekoč, ko se zmenijo, kako in kaj, nam bodo pa odstotke tega vrnili. Morda vlada sklepa, da naši zaposleni kot pri večjih podjetjih lahko pridno delajo od doma in da je promet pač "malo padel". Nope. Ko narediš realno računico, vidiš hitro, da denar le odteka. Opravljamo Sizifovo delo. O stroških razkužil, mask in rokavic bi lahko tudi kakšno rekli.
O pomoči ne duha ne sluha/občutek negotovosti
Torej, rešitev?
Prvič v življenju gremo skozi tovrstno krizo, zato se ne bom delal pametnega. Niti nisem izkušen gostinec. Ne glede na vse gojim empatijo tudi do vlade in kompleksnosti soočanja celotne epidemije. Kot omenjeno zgoraj mi nismo edini in vsak ima unikatno kompozicijo problema. V upanju na poslušna ušesa lahko ponudim ideje le na podlagi lastne izkušnje. Nekaj idej pa že imamo. Želel bi si, da bi lahko čim več gostincev storilo isto in svojo izkušnjo delilo z odgovornimi organi. Predstavljam si, da bi iz tega lahko destilirali nekakšno rešitev. Ne vem pa, kam in na koga se obrniti.
In zdaj, ko stisnem pošlji … Ali nas kdo sliši? Vlada Republike Slovenije?
Tukaj smo in naš čas se izteka. Dejmo kaj narediti.
