Novinarsko častno razsodišče (NČR), skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Irena Brejc, Ranka Ivelja, Nataša Štefe, Sanja Gornjec, je na seji 7. julija v primeru Sindikat novinarjev Slovenije, zanj Mojca Zabukovec, proti Jadranki Rebernik, odgovorni urednici informativnega programa TV Slovenija, in Saši Banjanac Lubej, urednici oddaje TV Dnevnik, ugotovilo, da sta urednici kršili Kodeks novinarjev Slovenije.
Sindikat novinarjev Slovenije se je pritožil zaradi televizijskega prispevka "Zaposleni na RTV SLO izrazili nezadovoljstvo", objavljenega 7. marca 2022 v Dnevniku na Televiziji Slovenija. Pritožnik je zatrjeval, da so bile v prispevku zamolčane ključne informacije za razumevanje obravnavane teme.
4. člen kodeksa je bil po mnenju pritožnika kršen, ker v prispevku niso bila celovito predstavljena stališča zaposlenih v informativnih programih in drugih uredništvih RTV Slovenija, s katerimi so razpolagali v uredništvu Dnevnika. Zamolčane informacije oz. izjave so po oceni pritožnika ključne za celovito razumevanje situacije.
Kot je navajal pritožnik, je v televizijskem Dnevniku objavljeni prispevek sporočal, da so se zaposleni na novinarski konferenci, ki je bila pred glavnih vhodom v javni zavod RTV Slovenija 7. marca ob 13.15, osredotočili na politične pritiske od zunaj. Zaposleni, kar je pritožnik v pritožbi podprl tudi z izjavami z novinarske konference, pa so v pretežni meri pripovedovali o pritiskih znotraj hiše, njihova kritika je bila usmerjena predvsem na vodstvo RTV Slovenija.
Prispevek, predviden za objavo v TV Dnevniku, umaknjen in spremenjen
Po oceni pritožnika je televizijsko poročanje v Dnevniku dalo vtis, da zaposleni na RTV Slovenija opozarjajo (zgolj) na zunanje (politične) pritiske in da želijo, da jih vodstvo pred njimi zaščiti. Z voditeljičinim povzetkom izjave generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha je televizijski prispevek dal tudi vtis, da vodstvo javne radiotelevizije podpira zaposlene in da jih bo pred pritiski zaščitilo, pri čemer pa je prispevek izpustil, kar so na novinarski konferenci izpostavili zaposleni, da je prav vodstvo zavoda del problema.
Z vsebino celotne novinarske konference sta bili tako urednica oddaje kot odgovorna urednica seznanjeni, sporočilo zaposlenih so pred tem celovito povzeli tudi na spletnem portalu MMC RTV Slovenija, je poudarila pritožnica. Ob tem je dodala, da je bil na podlagi javno dostopnih informacij novinarski prispevek, predviden za objavo v TV Dnevniku, umaknjen in spremenjen. To je v sporočilu zaposlenim zapisal avtor prvotnega prispevka, med drugim je pojasnil, da je po dogovoru z urednico Dnevnika Banjanac Lubej pripravil vest in izjave treh zaposlenih, a je bila objavljena izjava le enega zaposlenega, pa še to ne tista, ki jo je pripravil avtor.
Ker poročanja o novinarski konferenci ni prevzel drug novinar ali novinarka, glede na hierarhijo odgovornosti v informativnem programu je pritožnica ocenila, da je novinarsko dolžnost celovitega poročanja po 4. členu kodeksa prevzela urednica oddaje, odgovorna urednica informativnega programa pa mora "spoštovati novinarske standarde, Münchensko deklaracijo, kodeks ter programske standarde in merila", kot je opredeljeno v statutu zavoda RTVS.
Odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Jadranka Rebernik se na poziv NČR ni odzvala, urednica oddaje TV Dnevnik Saša Banjanac Lubej pa je v odzivu priznala svojo napako in pojasnila okoliščine, ki so do nje pripeljale.
Kot je pojasnila Banjanac Lubej, je novinar sprva pripravil vest s tremi izjavami z novinarske konference. Razpravljala sta tudi o tem, da bi zadevo razširil v prispevek, skupaj z odzivom vseh vpletenih, vključno z vodstvom RTVS in odgovorno urednico. Ko je to predlagala odgovorni urednici, je Rebernik temu ostro nasprotovala, še več, zahtevala je "okleščeno vest" z eno izjavo in na koncu svoj podpis pod TV Dnevnik pogojevala s tako spremenjeno vestjo. Pritiski so dosegli vrhunec tik pred začetkom oddaje ob 19. uri, zatrjuje urednica, ki dodaja, da si je ves dan prizadevala za profesionalno pokrivanje dogodka, v razpravi z odgovorno urednico je tudi argumentirala, da je o dogajanju obširno poročal MMC, vključno s posnetkom celotne novinarske konference zaposlenih na RTVS. Menila je, da bi bilo nenavadno, če v Dnevniku ne bi imeli celovitega poročila.
Po mesecu dni na položaju urednice TV Dnevnika je pritisku odgovorne urednice na koncu popustila predvsem zato, ker je le-ta njej neposredno nadrejena odgovorna oseba. Tako je objavila vest z izjavo v spremenjeni obliki, druga napaka pa je bila, piše Saša Banjanac Lubej, da "sem se pod ta TV Dnevnik podpisala". V tistih stresnih trenutkih ni pomislila na možnost, da bi lahko podpis pod oddajo zavrnila, je še navedla.
V naslednjih dneh je o okoliščinah obvestila tako vpletene kot ostale kolege, novinarje in urednike, na sestanku Aktiva novinarjev TV Slovenija, ki so pojasnila po njenih navedbah sprejeli z razumevanjem.
Za odločitev Banjanac Lubej prevzema odgovornost in jo doživlja "kot prvi madež v svoji 30-letni novinarski karieri".
SKLEP: Odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik in urednica oddaje Dnevnik na TV Slovenija Saša Banjanac Lubej sta kršili 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: 4. člen kodeksa določa, da novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Gleda na dokazila, ki jih je predložil pritožnik, pa tudi iz priznanja napake s strani urednice TV Dnevnika, je NČR ugotovilo očitano kršitev. NČR pritrjuje stališču pritožnika, da bi, če ne bi bil dostopen celoten posnetek novinarske konference in o njej ne bi poročali drugi mediji, javnost dobila vtis, da se nad zaposlenimi na RTV izvajajo zunanji pritiski, vodstvo pa da jih bo pri tem zaščitilo. Zaposleni so na tiskovni konferenci 7. marca opozorili predvsem na dejanja vodstva RTV Slovenija. NČR ob tem ugotavlja, da sta odgovorna urednica in urednica oddaje razpolagali z vsemi informacijami za celovito poročanje o dogodku in njegovem ozadju, a sta prvotni prispevek s tremi izjavami, ki so celovito predstavljale dogajanje, umaknili oz. spremenili.
Novinarsko častno razsodišče je pri odločitvi upoštevalo tudi pojasnilo okoliščin nastajanja prispevka, ki jih je v odzivu podala urednica oddaje Banjanac Lubej ter njeno priznanje napake in prevzem odgovornosti, vendar zaključilo, da je to ne odvezuje odgovornosti za kršitev 4. člena.
Razsodišče ocenjuje, da gre v primeru posega, s katerim je odgovorna urednica spremenila vsebino in pomen prispevka s tiskovne konference o pritiskih na novinarje RTV Slovenija, za cenzuro.
Boris Vasev proti novinarju TV Slovenija Jožetu Možini
Boris Vasev se je pritožil zaradi avtorskega prispevka novinarja TV Slovenija Jožeta Možine, oddaje Utrip, predvajane na TV Slovenija 26. 3. 2022, ker meni, da je avtor kršil 1., 2., 3., 5. in 10 člen kodeksa, ko je svoj komentar "levi ekstremizem, iz zgodovine poznan kot preddverje nasilja" opremil s posnetkom obraza pritožnika, ne da bi predstavil, kaj je pritožnik v tistem trenutku govoril. Razsodišče je odločilo, da je novinar Jože Možina, ki se na poziv NČR ni odzval, kršil 2. in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. 5. člena kodeksa ni kršil, kršitve 1. in 3. pa razsodišče ni obravnavalo. Razsodišče ugotavlja, da je gledalec Utripa dobil vtis, da je novinar na javni tribuni dejansko zastopal ekstremistična stališča, kar je za poklicnega novinarja osebno žaljivo. Možina je z izborom slike v povezavi s svojim komentarjem tudi potvoril vsebino, o kateri je govoril Vasev. Več TUKAJ
Inštitut 8. marec proti odgovornemu uredniku in novinarju Siol.net Petru Jančiču
Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec je na Novinarsko častno razsodišče podal prijavo zoper portal Siol.net, kjer je bil 22. marca 2022 objavljen prispevek Farmacevtka: želela si je, da bi jo imel nekdo rad in je ne bi le izkoriščal, novinarja in odgovornega urednika Petra Jančiča. Pritožnik uredniku očita kršitev 17. člena kodeksa, kar pojasnjujejo s tem, da gre v konkretnem primeru za razkrivanje osebnih in izredno občutljivih podatkov osebe R., ki ni javna osebnost, "zato mora biti standard varstva interesov posameznice bistveno višji". Prav tako mu očita kršitev 22. člena. Peter Jančič odgovarja, da so očitki pritožnika, da je neupravičeno razkril zasebnost žrtve, "ne le neresnični, temveč tudi primer poskusa omejevanja svobode poročanja o pomembnih javnih zadevah", saj je sodni postopek, katerega del je zaznamek, ki so ga predstavili javnosti, proti kriminalistoma, ki sta preverjala dogajanje pri županu, sprožila R. sama. Razsodišče je odločilo, da je Peter Jančič kršil 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj objava uradnega zaznamka v celoti in z vsemi podrobnostmi, ki razkrivajo osebne in občutljive podatke o osebi R., pri opisovanju afere, v katero je bil vpleten župan Janković, ni bila nujna in ni v javnem interesu. O kršitvi 22. člena kodeksa pa Novinarsko častno razsodišče ni presojalo. Več TUKAJ
