Janez Škrabec, od leta 2015 predsednik Slovenskega konzularnega zbora, sicer pa direktor Rika, z odločitvijo vlade s konca minulega tedna ni več častni konzul Belorusije v Sloveniji. Škrabca, ki je sicer tudi častni konzul Maroka v Sloveniji, in to že od leta 2002, ter predsednik zbora častnih konzulov v Sloveniji, smo za komentar poprosili po elektronski pošti.
"Umik soglasja vlade sprejemam z obžalovanjem, vendar bom odločitev spoštoval. V času svojega mandata belruskega častnega konzula v Sloveniji sem se po najboljših močeh trudil ne le za vitalne gospodarske odnose med državama, ampak tudi za aktivne bilateralne izmenjave na področju umetnosti, kulture, športa, znanosti in izobraževanja. Prav tako sem pomagal oziroma nudil vso možno podporo državljanom in prebivalcem Belorusije pri reševanju njihovih konzularnih zadev," je bil kratek Škrabec, ki so mu nekateri v Sloveniji že prej očitali precej tesne stike beloruskimi gospodarstveniki, ki se udinjajo predsedniku Aleksandru Lukašenku. Tako naj bi bila zavoljo teh njegovih zvez Slovenija leta 2012 "zavirala" sprejetje sankcij EU zoper 30 podpornikov režima, kjer je bil na spisku kot edini beloruski podjetnik Škrabčev poslovni partner in oligarh Jurij Čiž. Čiž je kljub temu pristal na seznamu, ne pa tudi vsa njegova podjetja. Februarja 2016 je EU večino teh sankcij zoper Belorusijo odpravila. Toda istega leta so Čiža beloruske oblasti same prijele zaradi suma davčne utaje. Škrabec je zato moral poiskati novega investitorja za Rikovo gradnjo prestižnega hotela Kempinski v središču beloruske prestolnice Minsk. Gradnja naj bi medtem že bila končana, smo še izvedeli.
"Umik soglasja vlade sprejemam z obžalovanjem, vendar bom odločitev spoštoval," pravi podjetni Škrabec
Očitno je, da članice EU stopnjujejo in zaostrujejo pritisk na beloruskega samodržca po tem, ko so oblasti v Minsku pod pretvezo o bombi na krovu letala 23. maja letos Ryanairov zrakoplov na letu iz Grčije v Litvo prisilile k pristanku v beloruski prestolnici. Na letališču so nato aretirali 26-letnega opozicijskega novinarja Romana Protaseviča in njegovo dekle, sicer rusko državljanko Sofijo Sapega. Letalo je nato s preostalimi potniki z večurno zamudo smelo nadaljevati let v Vilno. Naj samo navržemo, da je julija 2013 moralo na Dunaju pristati letalo bolivijskega predsednika Eva Moralesa, ki je letelo iz Moskve. Francija in Portugalska mu namreč nista dovolili preleta zaradi suma, da je v njem žvižgač Edward Snowden. Tega ZDA še preganjajo zavoljo domnevne izdaje državnih in vojaških skrivnosti. Morales je najprej pristal v Madridu, a španski policiji pregleda letala ni dovolil, zato je bil naslednji postanek na Dunaju. Ni jasno, ali so avstrijske oblasti tedaj sploh smele preiskati predsednikovo letalo. Vsekakor so se zanj zračne poti, ko naj bi Morales zagotovil, da Snowdna ni na krovu, do končne destinacije La Paz znova odprle.
Vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska, ki je bila lani primorana zapustiti domovino in zbežati v sosednjo Litvo, pa je sedaj na twitterju pohvalila tudi najnovejšo odločitev Italije, da ne odobri agremanov novemu beloruskemu veleposlaniku v Rimu Anatoliju Glazu. EU je tako po poročanju slovenske tiskovne agencije STA minuli konec tedna svoj zračni prostor zaprla za letala beloruskih letalskih družb. Za to so se že konec maja zavzeli voditelji EU. Odločitev je sprejel Svet EU. Svet EU, v katerem so zastopane države članice, je tako sledil pozivu voditeljev unije, ki so se na vrhu konec maja zavzeli za prepoved uporabe evropskega zračnega prostora in letališč za beloruska letala. Zavzeli so se tudi za razširitev seznama posameznikov in pravnih oseb v Belorusiji, ki bi jih lahko doletele sankcije. Poleg tega naj bi proti tej državi pripravili še dodatne ciljne gospodarske sankcije. Veleposlaniki držav članic naj bi seznam posameznikov in pravnih oseb, proti katerim bi uvedli sankcije, dokončali ta teden. Med drugim naj bi bilo na njem okoli deset ljudi, odgovornih za prisilni pristanek Ryanairovega letala v Minsku.
Poleg tega so voditelji evropske letalske družbe pozvali, naj se izogibajo letenju nad beloruskim zračnim prostorom. Številne družbe tako ne letijo več nad Belorusijo. Več letov med evropskimi državami in Rusijo je bilo medtem odpovedanih. V Moskvi trdijo, da se to dogaja, ker imajo preveč zahtev za potrditev novih načrtov letov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
