Danes zjutraj se je zaslišanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, vendarle udeležil predsednik vlade Janez Janša.
Najprej se je zapletlo glede vabil. Predsednik komisije Robert Pavšič (LMŠ) je dejal, da komisija ni bila obveščena o tem, da je Janša prejel vabilo, je pa vseeno prišel na zaslišanje. Premier je pojasnil, da je dobil vabilo na sedež vlade, Pavšič pa je ob tem pripomnil, da ne gre za vabilo, temveč za obvestilo o sklicu seje, ki se ga v vednost vedno pošilja na vlado. Vabilo pa je bilo po Pavšičevih besedah poslano na njegov naslov, vendar pa komisija še ni bila obveščena, da je bilo vabilo prevzeto. Janša je zatrdil, da je v svoj domač nabiralnik prejel tudi pravo vabilo na sejo.
Na vprašanje, kdo je predlagal ustanovitev vladne svetovalne skupine za covid-19, je Janša odgovoril, da je bila skupina najprej ustanovljena s sklepom vlade, takrat je šlo za vladno skupino, pozneje pa, da je delovala pod okriljem ministrstva za zdravje in kot takšna še vedno deluje.
Pojasnil je, da je vladi svetovala pri sprejemanju ukrepov. "Vlada je tem predlogom v veliki sledila, zdaj pa svetuje ministru, ki potem predlaga ukrepe," je povedal Janša.
Zatrdil je, da je Bojano Beović za vodjo skupine predlagal sam, tudi vse ostale člane je predlagal on, nekatere po posvetu z ministrstvom, "nekaj članov pa smo imenovali tudi na podlagi nočnih kriznih posvetov v Cankarjevem domu, kjer smo imeli zbrane ljudi s prve bojne linije". "Vse, ki so bili formalno imenovani, sem jaz predlagal. Saj to je bila moja pristojnost," je še enkrat potrdil Janša, da je imenoval člane posvetovalne skupine.
Pavšič ga je nato še vprašal, kako komentira izjave strokovnjakov, kot so Mario Fafangel, Maja Sočan in Ivan Eržen, ki so trdili, da še posebno na začetku epidemije niso bila upoštevana njihova mnenja. Pri tem je Pavšič dejal, da je Fafangel dvakrat izstopil iz delovne skupine, Sočanova je že kmalu ob imenovanju izstopila iz strokovne skupine, Eržena, ki je bil v. d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pa da je zamenjala vlada.
Pri tem ga je Janša popravil, da je Eržena zamenjal svet NIJZ. Glede njega je Janša še dejal, da je v času, ko je opravljal to delo, "naredil veliko škodo". Pri tem je navedel poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2017, v katerem so bile opisane naloge, ki bi jih morala Slovenija opraviti, da bi lahko bila pripravljena na morebiten izbruh epidemije. In Janša je zatrdil, da v času od objave poročila do razglasitve epidemije ni bilo nič postorjenega na tem področju.
Situacija na NIJZ je bila po Janševih besedah na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, takšna, da je inštitut deloval kot bi bili v 19. stoletju. "Listke so si nosili med sabo. Na razpolago nismo imeli realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Še vedno postavljamo omrežje, da imajo odločevalci na voljo podatke, ki so potrebni za ukrepanje," je dejal. Poleg te težave je Janša kot ključno izpostavil še kadrovski primanjkljaj epidemiologov, ki so pregorevali.
Glede presežnih smrti v drugem, jesenskem valu epidemije, je Janša dejal, da so te bile večinsko v domovih za starejše, kjer je koncentracija rizičnih skupin največja. V nekaterih domovih se zaradi neustrezne infrastrukture namreč ni dalo vzpostaviti rdeče cone, je opomnil. Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starejših, ki se je nabirala desetletja. Šele sedaj se do tega vprašanja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvu, je dejal premier.
Janša: V nekaterih domovih ni bilo mogoče vzpostaviti rdeče cone
Glede presežnih smrti v drugem, jesenskem valu epidemije, je Janša dejal, da so te bile večinsko v domovih za starejše, kjer je koncentracija rizičnih skupin največja. V nekaterih domovih se zaradi neustrezne infrastrukture namreč ni dalo vzpostaviti rdeče cone, je opomnil. Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starejših, ki se je nabirala desetletja. Šele sedaj se do tega vprašanja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvu, je dejal premier.
Spomnil je tudi, da so po prvem valu vsi v Evropi veliko upanja polagali v elektronsko aplikacijo za sledenje visoko tveganim stikom okuženih, saj je bila evropska stroka prepričana, da se lahko s tem izognemo zapiranju, širjenju okužb, smrtim. Ob tem je bil kritičen do DZ, ki ni podprl zakonskega predloga za pravno ureditev uporabe take aplikacije, in do večine opozicijskih strank, ki so nasprotovale maskam v šoli.
"Število okužb je naraščalo in drugega kot zapiranja ni bilo mogoče narediti. Kljub vsem težavam pa je Slovenija ena od držav, ki v drugem valu ni premeščala bolnikov v druge države," je dejal Janša. Zanikal je, da bi imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole in najbolj stroge omejitvene ukrepe. "Druge države po Evropi so gibanje ljudi omejile na njihova stanovanja. Ocena po prvem valu je bila, da je ukrep omejitve gibanja na občine pomembno omejil širjenje virusa," je dejal.
"Res pa je, da je večina evropskih držav prenesla pristojnost ukrepanja s parlamenta na vlado," je še dodal.
Na očitke o fiskalni vzdržnosti ukrepov je Janša poudaril, da je fiskalni svet ukrepe ocenil kot pozitivne, ter dodal, da je Slovenija ocene na finančnih trgih ohranila, ponekod tudi krepko izboljšala.
Pavšič je na koncu povedal, da se bo komisija naslednjič sestala 11. novembra, Janša pa je povedal, da ga takrat ne bo na sejo komisije, ker da ima že zapolnjen komentar na ta dan. Povedal je še, da do konca leta ne bo imel časa priti na nadaljevanje zaslišanja pred komisijo.
Komisija je doslej zaslišala Bojano Beović ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. Nekdanjega direktorja NIJZ Ivana Eržena, ki je kot vršilec dolžnosti NIJZ nekaj časa vodil tudi lani spomladi, pa je komisija zaslišala kot izvedenca. Nad tem se je danes čudil Janša, Pavšič pa mu je pojasnil, da je Eržen edini sodni izvedenec za področje epidemiologije v državi.
