Bil sem na posvetu o obrambi pred točo v Državnem svetu Republike Slovenije, da bi soočili različne strani in zbrali poglede na to tematiko. Toča je brez dvoma lahko precej uničujoča. Ne samo, da uniči rastje, tekočo letino ali vsaj njen del, ampak lahko poškoduje rastline tako močno, da si ne opomorejo več ali pa začnejo spet roditi čez dve leti ali tri. Če bi jo primerjali z nalivi, poplavami, močnim vetrom, bi ji v "olajševalno" okoliščino lahko šteli le dejstvo, da običajno klesti v razmeroma ozkih pasovih. Tako lahko pomislimo na strategijo, da imamo polja, sadovnjake, vinograde bolj prostorsko razpršene in s tem lahko zmanjšamo tveganje, da bi nam toča uničila večino našega truda. A to je precej lažje teoretično kot v praksi. Večje površine je lažje obdelovati, stroški so manjši, seveda pa je treba biti lastnik bolj razpršenih pridelovalnih površin, kar pa je dandanes bolj ovira kot prednost.
Kako se zaščititi pred točo? Seveda je narava tudi tu močnejša, tako kot pri vetru ali vodi. Nekaj lahko storimo, ne bomo pa preprečili vse škode. Ideja in praksa obrambe proti toči sta že stari. Hudo je nemočno gledati v oblake in čakati, kaj se bo zgodilo. Če drugega ne, ima človek sam pred sabo nekakšno opravičilo, da je naredil vse, kar se je dalo, če uporabi vse razpoložljive možnosti. Preverjene in nepreverjene. Nikoli ne veš ... Smola je le v tem, da vsaka resnejša zaščita precej stane. Tako zaščitne mreže kot tudi dejavnejša obramba pred točo. In ko je v igri denar, se seveda postavlja vprašanje, ali za denar, ki ga porabimo, kaj tudi dosežemo. Meteorološka stroka še vedno meni, da je obramba pred točo z vnašanjem srebrovega jodida v nevihtne oblake neuspešna oziroma da uspeha ne moremo znanstveno utemeljiti, dokazati. Pri tem nima kmetijska škoda, prehranska varnost, socialna varnost kmetov in vse drugo, kar nam toča ruši, nič skupnega s tem. Tu se ocenjuje le, ali naša aktivnost zmanjša pogostnost, velikost toče. Samo to šteje. Ker meteorologi to stališče že dolgo zagovarjamo, sem na tem posvetu dobil občutek, da smo v očeh kmetov in ostalih le še "slabi fantje", ki želimo kmetom samo slabo in nimamo posluha za njihove težave. Seveda je to daleč od resnice, kar potrjuje že dejstvo, da je meteorološka pomoč v kmetijstvu danes nepogrešljiva. In tudi če sam nimaš njiv, sadovnjakov, polj, to še ne pomeni, da si neobčutljiv na stisko kmetov zaradi vremenskih neurij, toče. Zelo veseli bi bili, če bi iznašli način, kako toči uspešno stopiti na prste. Pri ugotavljanju uspešnosti pa gre za golo in neizprosno igro številk, kjer ni čustev, kjer ni kmetov ali koga drugega. Konec koncev bi bili največji frajerji na vasi, če bi iznašli uspešno protitočno metodo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
