(JAVNI POZIV) Zakon o dohodnini prinaša davčna darila za bogate in povečuje neenakost

Predlog novele Zakona o dohodnini, o katerem se bo v parlamentu predvidoma glasovalo v torek, 14. decembra, prinaša davčna darila za vladajoče razrede, kar bi leta 2025 pomenilo približno 850 milijonov evrov manj proračunskih sredstev, v pozivu Zaustavimo zakon o dohodnini opozarja medijski kolektiv Rdeča pesa, podpisalo pa ga je več kot 20 organizacij. S tem denarjem bi lahko financirali socialno državo, infrastrukturo, javna stanovanja in zelenih prehod.

Bogati bi dobili več

Predlog novele Zakona o dohodnini prinaša postopen dvig splošne olajšave z zdajšnjih 3500 na 7500 evrov, kar bi najbolj koristilo tistim, ki zaslužijo več kot 4000 evrov bruto na mesec. Ob tem koalicijske stranke predlagajo še znižanje davčne stopnje za pet odstotnih točk za tiste, ki zaslužijo več kot dobrih 8000 evrov na mesec. Ob upoštevanju, da je skoraj 80 odstotkov od dobrega milijona in pol davčnih zavezancev imelo dohodke nižje od 1200 evrov neto in da več kot 4000 evrov bruto zasluži le tri odstotke davčnih zavezancev je jasno, da bodo korist imeli le redki. "Direktor z bruto plačo 10.000 evrov bi s spremembo zakona pridobil 112 evrov, delavec na minimalcu bi prejel 13 evrov več, delavec s povprečno plačo (nekaj pod 1900 bruto) pa 23 evrov mesečno," konkretizirajo v pozivu.

"Veljavni Zakon o dohodnini določa, da se dohodki od kapitala ne vštevajo v skupno dohodnino, kar pomeni, da so obdavčeni po mnogo nižji stopnji, kot bi bili, če bi šteli enako kot drugi dohodki. Predlog odstotek za obdavčitev kapitalskih dohodkov dodatno znižuje s 27,5 na 25 odstotkov. Vlada predlaga tudi znižanje stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, hkrati pa se za najemodajalce znižujejo normirani stroški. Skupni učinek bi bil znižanje efektivne davčne stopnje zniža iz dobrih 23 odstotkov na zgolj 13,5 odstotkov," pišejo.

Sledili bi varčevalni rezi

"Zakon o dohodnini je očitno pisan v korist vladajočih razredov, kapitalistov, njihovim managerjem in rentnikom. In to ne le domačim. Če država zbere manj davkov, lahko krči svojo porabo (t.i. zategovanje pasu), kar pomeni puščanje krvi delovnim ljudem, ali pa se v večji meri zadolžuje na finančnih trgih, kar pomeni še večjo odvisnost od kapitala in v naslednji krizi tudi varčevalne reze," pojasnjujejo. Zakon o dohodnini daje vladajočim razredom in (posredno) jemlje delovnim ljudem, so kritični.

Namen obdavčitve dohodkov je financiranje skupnega dobrega. "Bogati si lahko privoščijo dražje zasebne storitve, manj premožnim pa nekaj dodatnih evrov ne bo koristilo za nič drugega, kot nekaj cenenih potrošnih dobrin. Čeprav se zdi, da vsakomur koristi nekaj evrov več v denarnici, pa davčna darila pomagajo h krepitvi prostotržnih odnosov, ki koristijo le bogatim, spodkopavajo pa skupno dobro in povečujejo neenakost," sklenejo.