Javni sektor: Za plačno reformo bi namenili 1,3 milijarde evrov

Vlada se je po tritedenskem premoru sestala s sindikati javnega sektorja. Na srečanju jim je predstavila spremenjen predlog odprave plačnih nesorazmerij in nov načrt realizacije plačne reforme. Vodja vladne pogajalske skupine, finančni minister Klemen Boštjančič, vsebine predlaganega ni želel razkriti, češ da je to stvar pogajanj, a neuradno smo izvedeli, da vlada v spremenjenem predlogu odstopa od nekaterih že dogovorjenih rešitev.

Tako kljub dosedanjemu zatrjevanju, da naj bi se prvi razred plačne lestvice v javnem sektorju začel na ravni minimalne plačne, ena od variant novega predloga predvideva, da bi se najnižja osnovna plača začela pod minimalno plačo, v predlogu so jo začrtali pri 1074,43 evra bruto, kolikor je bila minimalna plača leta 2022. Minister Boštjančič je na konkretno vprašanje, ali najnižja plača ne bo pod minimalno, odvrnil: "Zasledujemo cilj, da nihče nima osnovne plače nižje od minimalne. Poti do tja pa je več."

Predlagani naj bi bili sicer dve možnosti prevedbe, a iz tiste, kjer bi se prvi razred začel pod minimalno plačo, bi najvišji, 67. plačni razred znesel 7558,49 evra bruto osnovne plače. Ob tem med razredi ne bi bilo več štirih odstotkov razlike, temveč le še trije odstotki. Vlada bi rada tudi podaljšala realizacijo plačne reforme, ocenjene na 1,3 milijarde evrov, v kar so vključeni tudi dvigi funkcionarskih plač. Če je bilo doslej predvideno, da bi reformo realizirali v treh letih, je po naših neuradnih informacijah zdaj predlog, da se izvedba reforme raztegne na pet let. Spremenjen predlog je vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj označil kot "zahteven poseg, ki spreminja nekatere zdajšnje predloge, zato jih bomo skrbno preučili. Brez preračunov je težko oceniti, kaj pomenijo."  

Vlada želi poseči tudi v dneve dopusta. Če je doslej javni uslužbenec pri dopolnjenih 50. letih starosti dobil pet dni dopusta, bi mu zdaj trije dnevi pripadli šele z dopolnjenimi 55. leti starost. Vlada še predlaga, da število dni dopusta zaradi specifičnih pogojev dela ne bi smelo presegati 15 dni, kar bi še posebno prizadelo zaposlene v zdravstvu. Znižali bi tudi povračilo kilometrine za prevoz na delo in z dela s sedanjih deset odstotkov cene neosvinčenega bencina na kilometer na osem odstotkov cene bencina na kilometer.

V skladu z januarskim dogovorom s sindikati javnega sektorja je bilo določeno, da bodo zaposleni regres za letni dopust namesto junija dobili že marca. Ob tem je vlada včeraj zavrnila sindikalni predlog, da bi vsi dobili 1500 evrov regresa. Ta ostaja, kot je dejal minister, v višini minimalne plače. Se je pa vlada pripravljena o morebitnem višjem regresu za najslabše plačane uslužbence pogovarjati junija. A bo, kot je bilo razumeti Boštjančiča, to pogojeno z uspešnostjo plačnih pogajanj. Pogajalci se bodo ponovno sestali prihodnji ponedeljek, že ta teden se bodo sestali pogajalci po stebrih.