(JAVNO MNENJE) Golob se utrjuje na vrhu, prodor Mesca

Tokrat objavljamo dve javnomnenjski raziskavi - klasično, kjer so upoštevani tudi tisti, ki ne vedo ali ne povedo, koga bodo volili (ali pa ne bi volili nobene stranke), in pa volilno napoved (spodaj), kjer neopredeljeni in neodločeni niso upoštevani. Ob volilni napovedi objavljamo tudi interval zaupanja, v katerem bi se lahko gibala stranka na dan volitev. Piratska stranka, denimo, ki ji volilna napoved kaže osvojenih 1,2 odstotka, bi lahko na volitvah prejela med 0,5 in največ 1,8 odstotka glasov. Tokratni javnomnenjski raziskavi, ki ju izvaja agencija Ninamedia, prvič po dolgem času utrjevanj in betoniranj pozicij pred volitvami prinašata nekaj ne nepomembnih sprememb, na katere očitno že vplivajo predvolilna soočenja in zelo pospešena aktivnost strank. Čeprav na vrhu ostajata obe favoritki letošnjih volitev - Gibanje Svoboda Roberta Goloba in SDS Janeza Janše, se lahko izidov veselijo le pri Golobovih, saj ostajajo trdno na prvem mestu in svojo prednost še povečujejo. Pri SDS je slika povsem drugačna - trend nakazuje, da stranka iz tedna v teden izgublja podporo. Po volilni napovedi so v Gibanju Svoboda celo nad 27 odstotki, SDS malo nad 21.

To že nakazuje, da je SDS ubrala napačno predvolilno taktiko, saj se ji strategija napadov na Goloba (in na vse, kar je kritično do politike vladajoče stranke) nikakor ne obrestuje, kot se NSi Mateja Tonina ni niti malo obrestovala "obsedenost" z Levico Luke Mesca. Levica je celo tretja najmočnejša stranka v državi, ki je za seboj pustila SD Tanje Fajon. Zdi se celo, glede na obrat odstotkov pri obeh strankah, da Mesčevi bolje nagovarjajo tradicionalno levo volilno telo. LMŠ Marjana Šarca, ki sicer beleži stalni trend rahlega padanja, se je tokrat vrnila na peto mesto in prehitela NSi, nekoliko se je okrepila SAB Alenke Bratušek, ki se je vrnila pred PoS z manjšo podporo. A ne LMŠ ne SAB nista zabeležili bistvenega premika. Še naprej velja, da sta ob SD največji Golobovi "žrtvi", vendar pa tokratni podatki ne kažejo, da bi jima predsednik gibanja, ki je okrepil svoj položaj, odškrnil še kaj, saj je LMŠ izgubila minimalno, SAB pa se je celo okrepila. Bratuškova se je torej vrnila v igro, a vseeno - skupaj s PoS - ostaja nevarno blizu praga.

Nekoliko se je dvignil tudi odstotek množice strank, ki nimajo večjega upanja, da bodo konec aprila dobili poslanke in poslance. Za desetino jih je skupaj, še najbolje kaže gibanju Resni.ca (2,2 odstotka in 2,6 po volilni napovedi), a so še naprej zelo daleč od vstopa v DZ. Čeprav ima stranka Naša dežela Aleksandre Pivec po zaslugi vodstva RTV Slovenija privilegiran položaj kot domnevno parlamentarna stranka, pa ji tudi ta pomoč, ki so ji jo zagotovili vodstveni kadri blizu vladajoči stranki, ne prinaša skoraj nič. Nasploh bo množica strank, ki ne dosega niti treh odstotkov, predvsem manjšala podporo močnejših "sestrskih" strank, predvsem na desnem polu.

Če bo zunaj parlamenta ostala Pivčeva in morda tudi PoS, bi to še dodatno oslabilo Janševe želje po tem, da bi skozi parlamentarna vrata potisnil še kakšnega zaveznika. Vendar pa volilna napoved nasploh ne sporoča dobrih novic za predsednika SDS, saj bi Golobovi in kulovci skupaj osvojili skoraj 60 odstotkov glasov, partnerji SDS+NSi+PoS pa okoli 30. Malenkost manj, če bi, kot rečeno, pod pragom ostala SAB in PoS. Poslanski sedeži se zdaj torej zagotovo obetajo šestim strankam: Gibanju Svoboda, SDS, Levici, SD, LMŠ in NSi. Po tej napovedi in ob upoštevanju intervala zaupanja bi Golob lahko prišel celo do magične meje 30 odstotkov, SDS bi se ustavila pri 24. Doslej so magično mejo 30 odstotkov na volitvah prebile LDS (36,26 %, 2000), SD (30,45 %, 2008) in SMC (34,49 %, 2014).