SDH s predlogom za stečaj družbe T-2 zlorablja institut stečaja, da bi zakril svoje napake in dosegel prodajo T-2 kot poslovne celote, ker se z zastavljenim premoženjem ne more poplačati, je za STA dejal prokurist in lastnik T-2 Jurij Krč. Meni, da sodišče ob upoštevanju vseh dejstev ne bi smelo začeti stečaja. Narok bo predvidoma maja.
Družba T-2 je v 15-dnevnem roku podala ugovor na predlog za stečaj, ki ga je v začetku meseca vložil Slovenski državni holding (SDH). "Predložili smo vse dokaze, ki jasno kažejo, da bi bil stečaj nezakonit in neustaven, tako da pričakujemo, da bo predlog zavrnjen. O korektonosti dela sodnikov ne dvomim in imam zaupanje v pravno državo," je dejal Krč, ki narok na sodišču pričakuje v drugi polovici maja.
Vsebine predloga SDH ne holding ne telekomunikacijski operater ne razkrivata. Krč pravi, da sta sporni tako višina kot sam obstoj terjatve SDH do družbe ter da tudi SDH priznava, da niti ne ve, koliko znaša terjatev.
Terjatev, ki jo je SDH prevzel s pripojitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), izhaja iz posojila sindikata bank na čelu z NLB iz leta 2007 v višini 120 milijonov evrov. Od tega zneska je bilo po navedbah T-2 okoli 45 milijonov evrov nakazanih takratnima lastnikoma T-2, holdingoma Zvon 1 in Zvon 2 (kar je bilo po Krčevih besedah v nasprotju z zakonom), tako da je terjatev knjigovodsko znašala okoli 75 milijonov evrov. Na DUTB je bila po navedbah časnika Finance iz leta 2017 prenesena v bruto vrednosti 95 milijonov evrov, in sicer za 14,4 milijona evrov.
T-2 je šel leta 2011 v prisilno poravnavo, a NLB terjatve v postopku ni prijavila, pravi Krč, ki je kot upnik prek podjetja Gratel, ki je za T-2 gradilo omrežje, a ni bilo plačano, v tej prisilni poravnavi postal lastnik T-2.
Druga izvršba je bila vložena lani
Za izterjavo dela terjatve, šestih od 14 obrokov kredita, je bila januarja 2013 vložena prva izvršba, sodišče pa je presodilo, da se mora upnik najprej poplačati iz predmetov zavarovanega premoženja. Posojilo je bilo zavarovano s telekomunikacijsko opremo, ki jo T-2 hrani v skladišču, in je bila po Krčevih besedah takrat vredna več deset milijonov evrov.
Sodišče je v sklepu glede te izvršbe z 9. aprila letos, ki še ni pravnomočen, ponovno odločilo, da se mora SDH poplačati iz zastavljenega premoženja, pravi Krč.
Druga izvršba, za osem obrokov posojila, je bila vložena lani. Glede te je T-2 vložil ugovor, češ da je terjatev zastarala, saj je od terjatvenega zahtevka za celoto obveznosti iz pravnega temelja kreditne pogodbe do vložitve predloga za izvršbo minilo več kot 10 let.
Krč izpostavlja tudi navedbe iz sklepa ustavnega sodišča iz 2017 v okviru enega od prejšnjih predlogov za stečaj T-2, da se mora zavarovani upnik poplačati iz premoženja, na katerem ima ločitveno pravico, ne iz kateregakoli drugega premoženja dolžnika, ter da nima pravice zahtevati oz. sodno uveljavljati poplačila svoje terjatve iz drugega premoženja dolžnika, torej tudi ne iz njegovih tekočih prilivov na transakcijski račun. Prokurist T-2 poudarja, da SDH in njegovi pravni predhodniki niso v roku uspeli vložiti ne ugotovitvene ne dajatvene tožbe, s katerima bi lahko zavarovali svoj položaj kot navadni upnik.
Med SDH in T-2 so sicer do vložitve zadnjega predloga za stečaj tekla pogajanja o morebitnem sporazumu, s katerim bi uredili medsebojna razmerja. Na očitke pravnega zastopnika SDH, da družba med prisilno poravnavo v letih 2011-2021 ni odplačevala omenjenega kredita in da je dolga za vsaj 65 milijonov evrov, Krč odgovarja, da zaradi odločitve sodišč T-2 kredita ni smel odplačevati, dokler se banka kot ločitvena upnica ne bi izkazala z zneskom unovčenega premoženja.
"Od prve izvršbe, ko je ta imela v letu 2013 še realno vrednost, zastavljena oprema še vedno leži v skladišču T-2. Da se SDH tudi po 11 letih iz prodaje te opreme nima namena poplačati, je za POP TV izjavil tudi njihov pooblaščenec Pavle Pensa. To, da želi SDH prikriti svoj del odgovornosti iz preteklih 17 let in potisniti v stečaj podjetje, ki uspešno posluje, kaže na evidentno zlorabo postopka stečaja," trdi Krč.
T-2 lani zabeležil 115,6 milijona evrov prihodkov
To je četrti predlog za stečaj T-2; tudi prve tri je v letih 2014, 2015 in 2016 predlagala DUTB, ki je bila kasneje pripojena k SDH. Ustavno sodišče je sklepe višjega sodišča o začetku stečaja razveljavilo, T-2 pa je vložil odškodninsko tožbo zoper državo v višini 54 milijonov evrov.
Odškodninska tožba je bila po Krčevih besedah že dvakrat na višjem sodišču. Zadnja odločitev višjega sodišča je bila 3. januarja letos, da se zadeva vrne na prvo stopnjo v ponovni postopek z napotilom, kako odločati glede odškodnine.
Krč poudarja, da je imela Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, ki je pravni zastopnik SDH v tem primeru, ob prvem poskusu stečaja T-2 nalogo, kako prodati T-2 kot celoto, ter da zastopa tudi konkurenta Telemach, ki da že ves čas izraža interes za nakup hrbteničnega širokopasovnega omrežja T-2. Opozarja tudi na morebiten konflikt interesa predsednika uprave SDH Žige Debeljaka, ki je tudi predsednik nadzornega sveta drugega konkurenta, Telekoma Slovenije. V SDH so glede tega za POP TV sredi meseca dejali, da Debeljak "obvladuje morebitni konflikt interesov v skladu z veljavnimi pravili in dobrimi praksami" tako glede svoje funkcije v Telekomu Slovenije kot glede svoje funkcije v SDH.
T-2 je lani zabeležil 115,6 milijona evrov prihodkov, kar je 5,6 odstotka več kot leta 2022 in 14,7 odstotka več kot leta 2021. EBITDA je lani znašal 29,5 milijona evrov, potem ko je bil v 2022 pri 31,8 milijona in v 2021 31,7 milijona evrov. Čisti dobiček je bil lani pri 5,9 milijona evrov, leta 2022 je znašal 27.000 evrov, leta 2021 pa 12,2 milijona evrov. T-2 ima 360.000 uporabnikov, od tega 200.000 na mobilnem in 160.000 na fiksnem omrežju. Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS ima pri mobilni telefoniji sedemodstotni, pri širokopasovnem dostopu do interneta 21,9-odstotni in pri IP TV 32,7-odstotni tržni delež.
