Direktor Sove Joško Kadivnik je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, zatrdil, da kot direktor Sove ni bil deležen nikakršnih političnih pritiskov. Preiskovalna komisija je Kadivnika zaslišala v zvezi z aretacijo domnevnih ruskih vohunov.
Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik je pred preiskovalno komisijo dejal, da je možne datume realizacije aretacije ruskih vohunov predlagal kot direktor Sove na podlagi operativno-taktičnih razlogov. "In nikakor ne na zahtevo, željo, naročilo predsednika vlade ali kogarkoli drugega," je zatrdil.
Temeljne priprave za hišne preiskave so lahko stekle po izdaji sodne odredbe zanje. Opravljene so bile na način in v času, ki je bil glede na kompleksnost primera ocenjen kot najprimernejši "in tisto, kar je bistveno v časovnem obdobju, predvidenem z odredbo preiskovalnega sodnika", je dejal.
O izbranih datumih aretacije Golob ni vedel nič
Dodal je, da operativno-taktičnih razlogov javno ne more pojasnjevati, temeljili pa so na odredbah za izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov.
"V kolikor me sprašujete o političnih pritiskih, sam kot vršilec dolžnosti direktorja agencije in kasneje kot direktor agencije nisem bil deležen nikakršnih političnih pritiskov," je zatrdil.
Za vpogled v pričanje nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo ga je zaprosila komisija sama z namenom določitve tajnih podatkov, je dejal. "Vendar pa me je že veliko prej z navedbami seznanila komisija DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs)," je dodal in sicer oktobra lani. Tam je podal vsa pojasnila, glede na zakon o tajnih podatkih pa ima kot direktor Sove zakonska pooblastila, da določa tajne podatke "in tajni podatek je bil tudi določen".
Posebnega interesa Bobnarjeve in Lindava po pridobivanju podrobnejših informacij glede aretacije ni zaznal v nobenem primeru. Bobnar je bila s strani Sove 6. decembra 2022, torej nemudoma po izvedbi hišnih preiskav, obveščena o oceni tveganj. Kot direktor Sove pa glede slednje ni pridobil nobene pripombe s strani Bobnar, je dejal.
Istega dne je bil o tem obveščen tudi predsednik vlade Robert Golob, Knovs in ostali deležniki. O izbranih datumih aretacije po navedbah Kadivnika Golob ni vedel nič.
"V času izdaje odredbe ne moremo več govoriti o akciji Sove. Akcija Sove se je zaključila z naznanilom oziroma obvestilom generalnega direktorja policije in pa seveda pristojnemu tožilcu in od tam naprej ne gre več za akcijo Sove, je pa Sova sodelovala pri aktivnostih," je pojasnil.
Nato pa je dodal, da je bil predsednik vlade obveščen, da bo Sova podala obvestilo tožilstvu. "Vendar to veliko prej in s tem trenutkom je bilo konec obveščanja predsednika vlade", je dejal. Naslednjič je predsednik vlade torej dobil informacijo Sove po izvedenih aretacijah.
Seja se je nadaljevala na zaprtem delu
Vse aktivnosti in razloge zanje je Kadivnik usklajeval direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darkom Muženičem, ki je bil za komunikacijo in za izvedbo aktivnosti postavljen s strani v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Prvi sestanek o tem pa je potekal z Lindavom, je dejal. O vseh sestankih in določitvi datuma aretacije, ki je lahko določen šele z izdajo sodne odredbe, pa lahko govori le na zaprtem delu seje, je dodal.
Po oceni Kadivnika mu predsednik vlade zaupa. "Niti si ne bi želel biti direktor Sove, ki nima zaupanja predsednika vlade," je dejal. Za direktorja Sove s polnim mandatom je bil postavljen 2. decembra 2022.
Seja se je nadaljevala na zaprtem delu.
Pred preiskovalno komisijo je pred tem pričal tudi direktor NPU Darko Muženič. Za danes je bilo sicer načrtovano tudi soočenje obeh prič, a so člani preiskovalne komisije to točko umaknili z dnevnega reda. Kot je pojasnil predsednik preiskovalne komisije DZ Aleš Rezar, namreč Knovs, ki je soočenje predlagal, ni posredoval zapisnikov z zaslišanj obeh prič na seji Knovsa. Po protestu opozicijskih članov preiskovalne komisije je povedal, da soočenje še vedno lahko skličejo za eno od prihodnjih sej, če se bo izkazalo, da sta priči navajali različne podatke.
