V Evropi še vedno dojemamo satelitske komunikacije kot vesoljsko tehnologijo, medtem pa je svet že ugotovil, da je vesolje ključno za družbene spremembe.
Foto: NASA
Ste že kdaj pomislili, kako bi lahko vesolje in vesoljske tehnologije prispevali k varni povezljivosti? V EU na pobudo Thierryja Bretona, evropskega komisarja za notranji trg, odgovornega za obrambno industrijo in vesolje, razmišljajo prav o tem, kako si lahko Evropa v dobi pospešene digitalizacije, ki s seboj prinaša naraščajočo nevarnost geopolitičnih in kibernetskih groženj, zagotovi varno ter neodvisno in odporno globalno povezljivost in povezanost.{infobox-quote_full}179691{/infobox-quote_full}
Odgovorni se, kot je bilo slišati na virtualni konferenci Varna povezljivost s pomočjo vesolja, ki jo je v sklopu slovenskega predsedovanja EU organiziralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Evropsko komisijo, odprl pa jo je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, zavedajo, da Evropa na področju konkurenčnosti vesoljskega sektorja zaostaja tako za Ameriko kot tudi drugimi deli sveta, a s pobudo Varna povezljivost postavljajo tretji steber vesoljskega programa EU, ob Copernicusu in Galileu.
Evropski komisar Thierry Breton je dejal, da Evropa nikakor ne sme zaostajati za preostalim svetom: "Vesolje in pobuda Varna povezljivost bosta ena od prednostnih nalog Evropske komisije v letu 2022." Varna povezljivost je pomembna tako za podjetja, javne organe kot širšo javnost, saj je njen namen, poleg zagotavljanja večje zaščite pred kibernetskimi in hibridnimi grožnjami, tudi izkoriščanje tehnoloških zmogljivosti digitalne in vesoljske industrije v Evropski uniji in državah članicah. Zato bo to, zagotavljajo odgovorni, tudi pomembna poslovna priložnost za mala in srednja podjetja ter startupe.
Govorci so na okrogli mizi, namenjeni predstavitvi aktualnega stanja pobude Varna povezljivost in z njo povezanih priložnosti za podjetja večkrat poudarili, da mora Evropa ukrepati hitro, omenjali pa so tudi priložnosti v okviru javno-zasebnih partnerstev. Komisar Breton vidi tudi nujnost vpeljave disruptivnih tehnologij, predvsem ko gre za robustnost povezanosti. "Ne bomo prvi, bomo pa najbolj inovativni," je dejal in omenjal kvantne tehnologije in umetno inteligenco ter poudaril, da je za neodvisnost treba zgraditi tudi evropsko dobaviteljsko verigo, kjer predvsem stavijo na za mala in srednja podjetja ter startupe.
Aarti Holla-Maini, generalna sekretarka združenja satelitskih operaterjev - ESOA, je dejala: "Če hočemo uspeti, si moramo priznati, da je Evropa pozna v tej zgodbi. Še vedno namreč dojemamo satelitske komunikacije kot vesoljsko tehnologijo, medtem pa je svet že ugotovil, da je vesolje ključno za družbene spremembe." Poudarila je tudi, da se vesolje ne sme obravnavati ločeno od telekomunikacij. Olivier Lemaitre, generalni sekretar združenja Eurospace, je govoril o pomenu vključevanja komercialnih partnerjev od prvega dne, saj bo komercializacija le tako lahko uspešna.
V razpravi so sodelovali še Gullaume de la Brose, predstavnik direktorata za obrambno industrijo in vesolje Evropske komisije, Elodie Viau, direktorica za telekomunikacije in integrirane aplikacije pri Evropski vesoljski agenciji, in Juan Tomas Hernani, izvršni direktor Satlantisa in predsednik YEESS (Young European Enterprises Syndicate Space). Govorci so poudarili, da bo za povečanje konkurenčnosti vesoljskega sektorja v Evropi treba povečati vlaganja, okrepiti sodelovanje ključnih deležnikov ter v ta namen vzpostaviti ustrezna pravila. Cilj mora biti dostopnost kakovostnih in varnih storitev ljudem. V zaključnih besedah pa je član Evropskega parlamenta Niklas Nienass izrazil zadovoljstvo, da se politika EU spreminja in med prednostna področja postavlja vesolje. "Če želimo oblikovati jutri, se moramo učiti iz včeraj in ukrepati danes," je bil slikovit Nienass.
