Tina Recek
V pomoč, kako naj se lotite popravila aparata in ga pravilno vzdržujete, so v družbi Zeos predstavili sto videoposnetkov z naslovom "Itak, da se da". Gre za aparate, ki se najpogosteje uporabljajo v gospodinjstvu, kot so pralni stroj, sesalnik, palični mešalnik ipd. Videoposnetki predstavljajo most med "naredi sam" pristopom in strokovnim servisiranjem, s čimer prispevate k bolj trajnostni in funkcionalni rabi gospodinjskih aparatov. Posnetki so nastali v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno in so na voljo na spletni strani družbe Zeos oziroma na YouTube kanalu družbe.
V primeru dvoma je pravi naslov serviser
Podrobneje o videoposnetkih so spregovorili na nedavni njihovi javni predstavitvi v Centru ponovne uporabe v Ljubljani. Kot je dejal Siniša Martin, serviser in nastopajoči v seriji videov, so nasveti predstavljeni na zabaven, poljuden in strokoven način. "Videi so namenjeni prav vsem in med njimi najdemo vse težavnostne stopnje, tako navodila za pravilno uporabo aparata kot tudi kreativna in kompleksna navodila za popravilo aparata, ko ima "recept" kar nekaj strani in zahteva širšo paleto orodja. Vsakemu posamezniku svetujem, naj si iz vsebine videov vzame toliko, kot se mu zdi, da potrebuje in kolikor se počuti sposobnega. Ob pomanjkanju časa, dvomu ali strahu, kako in kaj ter predsodkih do popravila, pa svetujem, da se obrne na usposobljene serviserje."
Nakupljeni izdelki se doma kopičijo
Emil Šehić, direktor podjetja Zeos, je izpostavil: "Z videoposnetki želimo po eni strani posameznikom nuditi znanje za reševanje manjših težav, ki se lahko pojavijo pri uporabi aparatov, in z njimi spodbujati podaljševanje življenjske dobe aparatov. Po drugi strani pa s tem vplivati posledično na sodelovanje z lokalnimi servisi, ker verjamemo v vrednost njihove storitve in se zavedamo, da so nekatera popravila zapletena in zahtevajo strokovno znanje. Namen video navodil torej ni nadomestitev dela serviserjev." Da so se posnetkov lotili, pa so jih spodbudile enormne številke o kupljenih aparatov. Po njegovih besedah v Sloveniji gospodinjstva na leto kupijo okoli 300 tisoč velikih gospodinjskih aparatov, okoli 150 tisoč hladilnikov in okoli 200 tisoč televizorjev in monitorjev. "Posledično se proizvodi kopičijo. Gospodinjstva imajo okoli 15 e-naprav doma, ki jih ne uporabljajo. Zato smo se odločili, da na tem področju naredimo nekaj koristnega." Šehić je še poudaril, da si prizadevajo za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije serviser električnih aparatov.
Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je izrazil zadovoljstvo nad posnetki in še dejal: "V naši anketi, ki smo jo izvedli spomladi letos na vzorcu 500 oseb, smo ugotovili, da se 15 odstotkov vseh anketiranih potrošnikov že danes loti popravila sam ali s svojimi prijatelji. Verjamemo, da lahko z boljšo zasnovo izdelkov in uporabo več standardnih delov ta delež še povečamo in s tem deloma razbremenimo tudi servisne službe." Okorn pa je še omenil prakso zaračunavanja pregleda pokvarjenega aparata, ki je lahko za potrošnika ovira. In sicer, diagnostika lahko stane 50 evrov ali še več. "Če aparata ni možno popraviti, je stranka ta denar stran vrgla. Tega včasih ni bilo. To oviro bi morali premostiti."
Obeta se spletna platforma serviserjev
Predstavitev videov je skoraj sovpadala s pred kratkim sprejetim pogajalskim stališčem v Evropski Uniji o novih ukrepih za krepitev pravice do popravila in zmanjšanje vpliva množične potrošnje na okolje. Znotraj zakonskega jamstva naj bi se z dajanjem prednosti popravilu pred zamenjavo potrošnike spodbudilo k oblikovanju trajnostnih potrošniških navad in povečalo obseg popravil.
Zato so na dogodku nekaj besed namenili tudi tej tematiki. Luka Omerzel iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je pojasnil, da predlog uvaja tudi spletno platformo serviserjev za popravila na ravni EU in obveznosti proizvajalcev, da potrošnike obveščajo glede storitev popravil, ki so na voljo. Na podlagi zavezujoče ponudbe s ceno in pogoji popravila ( Evropski obrazec z informacijami o popravilu) bodo omogočene preglednost in predvidljivost ter lažja primerjava različnih ponudb. Z obveznostjo popravila se bo spodbujala trajnostna potrošnja, saj bodo potrošniki imeli pravico, da od proizvajalca zahtevajo popravilo za določene skupine izdelkov, ki so popravljivi po zasnovi in uvrščeni na poseben seznam, ki ga bo Evropska komisija sproti dopolnjevala.
"Predlog EU je trenutno v fazi političnega trialoga. Glede na to, da gre za redni zakonodajni postopek, pa lahko pričakujemo, da bo sprejet v prvi polovici naslednjega leta," je še dodal Omerzel.
