Kako skušajo novi mediji zapolniti luknje v ponudbi

Svetovna medijska krajina postaja vedno bolj množična, raznolika in s tem po mnenju sogovornikov bolj demokratična. Poleg uveljavljenih, tako imenovanih mainstream medijev, ki imajo v glavnem nalogo splošnega informiranja, je na trgu vse več manjših specializiranih uredništev. Tudi pri nas je tako.

V zadnjem desetletju so na Slovenskem vzniknili medijski projekti, kot so, denimo, Metina lista, Pod črto, Oštro, Necenzurirano, Outsider in Disenz. Ti mediji ponujajo najširši spekter vsebin – poročajo o različnih znanostih, iz tone podatkov luščijo zgodbe, preverjajo dejstva, izumljajo nove žanre, ponujajo poglobljena mnenja intelektualcev, preiskujejo in še kaj. Čeprav se po vsebini razlikujejo, je njihova skupna točka iskanje možnosti za financiranje in poti do občinstev. Zakaj so se njihovi ustvarjalci odločili za samostojno pot in kako zagotovijo svoje preživetje nekateri od naštetih?

Poročanje o sistemskih problemih družbe

"Želeli smo delati poglobljene zgodbe, za katere v dnevni medijski produkciji po navadi ni veliko prostora. Ugotoviti smo želeli, ali v Sloveniji obstajajo posameznice in posamezniki, ki so pripravljeni spremljati dolge, zahtevne novinarske zgodbe in njihovo objavo celo podpirati z donacijami," je dejala odgovorna urednica pred sedmimi leti ustanovljenega medija Pod črto Taja Topolovec. Kot je pojasnila, so osredotočeni na pisanje poglobljenih prispevkov, ki se tičejo sistemskih problemov - zlorab javnih položajev, javnih sredstev, delovanja policije, težav v zdravstvu, medijskega lastništva v Sloveniji, okoljskih tem.

Pogoji za delo v domači medijski krajini vsekakor niso enostavni, je ocenila: "V Sloveniji je zelo malo sredstev za razvoj medijev in zahtevnih oblik novinarstva." Ker želijo, da so njihove vsebine dostopne vsem, dostopa ne zaračunavajo. Za ohranjanje neodvisnosti ne prodajajo niti oglasnega prostora. Njihovo delovanje temelji na finančni podpori bralk in bralcev, donacijah podjetij in posameznikov ter podpori tudi tujih fundacij, so pojasnili. Od ustanovitve leta 2014 do 30. septembra letos so od bralk in bralcev prejeli skupno nekaj več kot 145 tisoč evrov donacij, piše na njihovi spletni strani, kjer so javno objavljeni tudi vsi drugi prihodki.

Bralce vključujejo v uredniški proces

Iz zavedanja, da se prostor za kakovostno novinarstvo nezadržno krči, je leta 2018 začel delovati center za preiskovalno novinarstvo Oštro, je pojasnila njegova ustanoviteljica in odgovorna urednica Anuška Delić. "Klasični mediji v številnih državah so ujeti v centrifugo interesnih skupin, neustreznih poslovnih modelov, prosjačenja za klike in nenehnega proizvajanja šokantnih zgodb. Kdo bo nadziral centre moči, če bodo vsi mediji postali krvoločni klikfehtarji in vsi novinarji utrujeni delavci za tekočim trakom dnevnih novic?" med drugim piše na spletnem mestu Oštra.

Kot zavod organizirana neprofitna medijska organizacija se financira iz sredstev, pridobljenih na javnih razpisih in pozivih, iz dejavnosti, prispevkov in donacij, je pojasnila Delićeva. Med drugim poskušajo preko članskega programa Bodi naš veter v zameno za mesečno članarino bralce vključevati v uredniški proces in z njimi razpravljati o družbeno pomembnih zgodbah. "Po treh letih in pol obstoja ugotavljamo, da je zavedanje o pomenu in vlogi neprofitnih medijev v Sloveniji zelo nizko, predstave o neodvisnih medijih pa pokvečene," je še dejala Anuška Delić.

Njihovo delovanje omogoča mecen

"Tako imenovane mainstream medije zapušča vse več novinark/-jev, ki jim lahko na Disenzu ponudimo možnost pisanja o temah, ki jim ne povzročajo kognitivnih disonanc, ko pišejo denimo o koruptivnosti lastnika tujega medija, prikrivajo pa koruptivnost lastnika medija, za katerega delajo," je namen ustanovitve najmlajšega portala med uvodoma naštetimi, Disenza, pojasnila urednica Dijana Matković.

V primerjavi s Pod črto in Oštra se Disenz, ki je del k ljubljanski univerzi priključenega projekta Udesin, financira z zapuščino inženirja Milana Lenarčiča. Ta je, kot je dejala Matkovićeva, v štiridesetih letih prejšnjega stoletja sklenil, da bi del svojega premoženja namenil razvoju demokracije in socialne države. Ker delovanje Disenza omogoča mecen, njihovo delo ni odvisno od nobene politične in gospodarske opcije ali od tržnega poslovnega modela.

Trend nastajanja novih medijev je globalen

Po mnenju dr. Sandre Bašić Hrvatin z Univerze na Primorskem se prav ta model financiranja – mecensko financiranje – pogosto uveljavlja. "Velike fundacije so danes, poleg nacionalnih držav, največji podporniki neodvisnega novinarstva. Pa ne gre za nobeno humanitarno dejavnost velikih mecenov. Velike korporacije na ta način zmanjšujejo svoje davke," je pojasnila.

Novi medijski projekti, kot je razvidno tudi iz predstavljenih primerov, po njeno nastajajo kot protiutež tovarniškemu sistemu produkcije vsebin v tradicionalnih medijih. "Tempo tekočega traku narekujejo dnevni, večinoma politični dogodki, ki so novinarstvo spremenili v popisovanje aktualnega političnega dogajanja. Ni časa za poglobljenost. Ni časa za razmislek. Ni časa za raziskovanje in pojasnjevanje. Temu je treba dodati še nezaupanje v vse institucionalne vire informacij, med katere sodijo tudi mediji," je izpostavila in še dodala, da ima delo novinarjev na omenjenih portalih učinke, saj sicer politični odločevalci in njihovi sopotniki ne bi vlagali tako imenovanih SLAPP tožb (strateških tožb zoper udeležbo javnosti).

Trend je nepovraten in se bo nadaljeval

Kako pa pluralnost medijskega trga vpliva na razdrobljenost občinstev? Odgovora na to zaradi odsotnosti raziskav ni, je pojasnil dr. Dejan Jontes s katedre za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede. "Nacionalne medijske krajine po svetu so zelo različne, trend nastajanja novih medijev pa je podoben. Ta je po moje nepovraten in se bo nadaljeval. Nekateri nišni mediji poskušajo zapolniti izjemno veliko luknjo pri vsebinah za bolj zahtevno, intelektualno publiko. To v Sloveniji deloma sicer počnejo tako imenovane elitne priloge časnikov in nekatere specializirane revije. Vendar so tudi te priloge v zadnjih letih v občutnem kadrovskem in intelektualnem padcu," je pojasnil Jontes.

Nekateri nišni mediji, tudi slovenski, si prizadevajo preživeti z množičnim financiranjem publike, ki na neki način zagotavlja neodvisnost. Po Jontesovem mnenju je to poslovni model, ki se dolgoročno le stežka obnese, za zdaj pa očitno vsaj deloma deluje. Ob tem je dejal, da kultura plačevanja za novice pri nas še ni razvita in spominja na knjižnično izposojo knjig namesto njihovega kupovanja.