Kakšen (so)lastnik je bil York za Savo

V začetku marca bo potekla 30-dnevna predkupna pravica slovenske države oziroma državnih skladov Kad in SDH do sklada tveganega kapitala York, ko še lahko uveljavita predkupno pravico do nakupa njegovega 43,23-odstotnega lastniškega deleža v Savi (Turizmu). V nasprotnem primeru bo za 38 milijonov evrov lastnica tega deleža postala madžarska projektna družba Prestige Tourism, a država bo prek Kada, SDH in drugih z njo povezanih lastnikov vseeno še večinska lastnica Save (Turizma). Zanimivo je pogledati, kaj vse se je dogajalo, da je Sava dobila obstoječo lastniško strukturo, pa kako ji je uspelo preživeti prisilno poravnavo, da je danes postala uspešno in največje podjetje v slovenskem turizmu, še bolj pomembno pa je, kaj se bo z njo dogajalo v prihodnje, tudi če in ko bi država morebiti okrepila lastništvo v njej.

Nekako zmotno prevladuje v javnosti prepričanje, da je sklad York do lastništva Save prišel s poceni odkupom terjatev prek državne DUTB, kajti njene terjatve in lastništvo Save sta bili z vladnim sklepom pred šestimi leti odplačani za dobrih 40 milijonov evrov, preneseni na državna sklada Kad in SDH. Sklad York pa je odkupoval terjatve do Save predvsem od tujih bank, ki delujejo v Sloveniji, zlasti od Gorenjske banke, banke UniCredit in Raiffeisen banke ter od drugih, saj je imela Sava kar 18 bank upnic. Sava je v dobrem desetletju odplačala za okrog 300 milijonov kreditov, verjetno je od nje več v Sloveniji upnicam odplačala zgolj Pivovarna Laško, in je danes njen dolg še 48 milijonov evrov do državnih Kad in SDH ter 7 milijonov evrov do sklada York, kar pa se redno odplačuje. Ne pozabimo, da je pred leti prezadolženi Savi grozil celo stečaj, saj je imela ogromno odpisov z naložbami v Abanko, Merkur, tudi v NFD Holding, sedaj pa je njena edina naložba Sava Turizem. Z njo so tudi lani neuradno dosegli okrog 20 milijonov evrov EBITDA, kar je le malenkost manj kot v rekordnem predkoronskem letu 2019.

Z državo se niso mogli dogovoriti o skupni prodaji Save (Turizma)

Tisti, ki spremljajo sanacijo Save (Turizma) od blizu, pravijo, da sklad York še zdaleč zanjo ni bil slab lastnik. Njegovi predstavniki so nekaj let nazaj celo hoteli v sodelovanju z državo iskati strateškega lastnika, a se je politika leta 2019 odločila, da bo pod idejo slovenskega državnega turističnega holdinga v slovenskem turizmu, vsaj sprva, država lastništvo še krepila in šele po konsolidaciji te dejavnosti šla v prodajo. Tako je Yorku, ki je po definiciji zgolj nekajletni (5 do 6 let) lastnik v takšnih naložbah, kot je Sava (Turizem), ostalo zgolj to, da prične sam iskati lastnika za svoje manjšinsko lastništvo v Savi. Ko je lani poleti propadel dogovor z državo za menda 34,2 milijona evrov, so zdaj poiskali Prestige Tourism, katerega glavni financer naj bi sicer bil madžarski sklad Diofa Assets Management, za katerega pa neuradno trdijo, da je resen in ne špekulativen lastnik. A se porajajo dvomi o z njihove strani obljubljenih 200 milijonov evrov prihodnjih investicij, saj naj bi v Savinem Turizmu za investicije po temeljitem investicijskem ciklusu 80 milijonov evrov v zadnjih petih letih potrebovali kvečjemu še kakšnih 50 milijonov evrov, če pa bi želeli dvigniti kategorizacijo svojih hotelskih namestitev na celo petzvezdične pa tudi ne več kot 120 do 140 milijonov evrov.

Sklad York v Sloveniji sodeluje še pri sanaciji skupine DZS Bojana Petana, pri čemer pa tam ni lastnik, temveč zgolj upnik, in skrbi za odprodajo neosnovnega premoženja skupine DZS (Marina Portorož, nepremičnine), medtem ko DZS, Dnevnik kot osnovna dejavnost skupine in pa Terme Čatež, ki prav tako dobro poslujejo, ostajajo v obstoječem lastništvu. Sodelovali so tudi pri sanaciji družbe Valji iz Štor in ohranitvi tamkajšnjih 360 delovnih mest, družbo pa prodali avstrijskemu strateškemu lastniku Rudolfu Weinbergerju. Sicer pa imena investitorjev v sklade York niso javna, a so to večinoma tuji institucionalni lastniki. Sklad York naj bi z naložbo v Savo (Turizem) tako s posojilnim kot lastniškim delom v dobrih petih letih okvirno dosegel 100-odstotni donos, a njegovi predstavniki izpostavijo, da je bilo ob nakupu tudi tveganje, da gre družba v stečaj, in šele s prestrukturiranjem in izboljšanjem poslovanja je njena vrednost narasla. Podobno bo morala ravnati država, in to brez vpletanja politike, ki želi k Savi Turizmu priključiti še vsaj Terme Olimia iz Podčetrtka, kompleks v Ankaranu in Istrabenz Turizem, ki je v 100-odstotni lasti DUTB in ga trenutno vodi Marko Tišma. Pri čemer bi lahko država, ko bi vse te turistične družbe uspela povezati in konsolidirati ter prestrukturirati, s prodajo strateškemu lastniku zaslužila čez čas neprimerno več.

Bančna sanacija kot legalizirana kraja?

Najbolj problematična v primeru Save in v številnih drugih primerih pa je bančna sanacija iz leta 2013, za katero nekateri celo pravijo, da je bila "legalizirana kraja", da so lahko zlasti tujci poceni pokupili slovensko premoženje - od bank do številnih podjetij. S poceni prenosom terjatev na DUTB so bili namreč oškodovani vsi preostali zasebni lastniki teh bank in imetniki podrejenih obveznic, s katerih se je prenašalo lastništvo, z izjemo države. Pri čemer je Nova KBM imela več kot 100 tisoč delničarjev, po nekaj sto delničarjev so imele tudi NLB, Abanka in že pred tem v likvidacijo poslani Factor banka in Probanka, medtem ko se je na primer Gorenjska banka uprla prisilni razlastitvi delničarjev s strani Banke Slovenije in bila za okrog 105 milijonov evrov pred tremi leti prodana srbski Aik banki Miodraga Kostića. Če ne upoštevamo lastnih delnic banke, je zgolj Sava prejela 43 milijonov evrov kupnine iz tega naslova. Spomnimo, da je bila zgolj nekaj let prej bruto terjatev do Save v vrednosti 101,4 milijona evrov na DUTB prenesena po vsega 13 milijonov evrov, Save Turizma v vrednosti 38,4 milijona evrov pa za 27 milijonov evrov, a je imela Sava Turizem za kar 150 milijonov evrov nepremičnega premoženja, zlasti v obliki hotelov.