Igor Strojan, hidrolog z Agencije RS za okolje (Arso) pravi, da so v zadnjih 30 letih (med letoma 1991 in 2020) najvišjo temperaturo morja izmerili julija 2010. Na merilni postaji v Kopru pri stavbi Luške kapitanije so takrat izmerili 31,1 °C. Najvišja srednja dnevna temperatura je bila prav tako julija 2010, in sicer 30,4 °C. Najhladnejše pa je bilo morje februarja 2012. Najnižja temperatura je bila takrat 3,5 °C in najnižja srednja dnevna 3,7 °C.
"Letošnja povprečna temperatura do konca junija je bila 14,6 °C. Višja je bila le leta 2007 15,4 °C. Od leta 2010 je morje sedemkrat preseglo temperaturo 14 °C. Vse ostale vrednosti v 30-letnem obdobju so nižje od 14 °C," pove hidrolog.
Lani razmere drugačne od letošnjih
Letos je bilo morje vse do začetka aprila nadpovprečno toplo, "nato se je ohladilo na povečini povprečne vrednosti vse do sredine junija, ko se je morje pričelo hitro ogrevati - najprej za okoli stopinjo Celzija na dan, nato nekoliko počasneje, okoli pol stopinje dnevno. V zadnjih junijskih dneh so bile srednje dnevne temperature morja med najvišjimi v obdobju in celo nekoliko višje od najvišjih v obravnavanem obdobju". Za primerjavo, lani so bile razmere nekoliko drugačne. Vse od začetka leta pa do sredine maja so bile temperature morja med najvišjimi, nato pa so se znižale in bile do konca maja ter v juniju dokaj povprečne.
Igor Strojan pravi, da lahko v prihodnjih desetletjih pričakujemo segrevanje morja. Ena od posledic je zaradi raztezanja morja ob višjih temperaturah tudi zviševanje gladine morja. Na spletni strani ARSO pojasnijo, da se je v obdobju med letoma 1960 in 2019 srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 centimetrov, v povprečju za 1,8 milimetra na leto oziroma v zadnjih 20 letih v povprečju 4,4 milimetra na leto. Ocenjuje se, da v zadnjem obdobju poleg globalnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višine morja pogosteje kot običajno vplivajo vremenske razmere v regiji.
"Ob slovenski obali in v Jadranu se v zadnjih dvajsetih letih višina morja zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda. V primeru, da bi izostala infrastrukturna prilagajanja, lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale. Ocenjuje se, da se bo višina morske gladine evropskih morij povišala za 20 do 80 centimetrov. Pogostost poplav bo zato večja za faktor 10 -100," napovedujejo na ARSO.
