Kdo obvladuje ledeni posel

Na svetovnem trgu naj bi sladoled in ledene sladice, kot so denimo torte in različne kreme, prinašali promet več deset milijard evrov letno. V Sloveniji se je po podatkih Euromonitorja v tem poslu lani obrnilo 73 milijonov evrov, tri odstotke več kot leto prej, ocene za letos so višje, Euromonitorjeva napoved za leto 2020 pa je še bolj obetavna: ledeni posel naj bi ob stabilnih cenah prinesel 83 milijonov evrov.

Najbolj prodajani sladoledi Planica, Tom in Ježek

Ljubljanske mlekarne, ki preko hrvaškega Dukata spadajo v francosko skupino Lactalis, postrežejo s podatkom, da (zgolj) na področju sladoledov (ne pa sladic) dosegajo "več kot tretjino trga, tako količinsko kot vrednostno. Letos smo do konca julija proizvedli več sladoleda kot celotno lansko leto skupaj. Količine v zadnjih letih naraščajo. S prodajo sladoledov ustvarimo malo več kot šest odstotkov vseh čistih prihodkov na letni ravni, kar zadostuje za pokritje vseh stroškov, vezanih na proizvodnjo in poslovanje v zvezi s sladoledi." Če upoštevamo poslovne evidence, ki kažejo, da so Ljubljanske mlekarne lani imele 145 milijonov evrov prihodkov, jim torej sladoled prinaša okoli 8,7 milijona evrov. Proizvodnja sladoleda je sezonskega značaja in v tem času tam dela devet odstotkov zaposlenih, to je približno 50 ljudi. Proizvodnja poteka tako, da "razvojni tehnolog in vodja blagovne znamke ažurno spremljata trende tako na domačem kot tujem trgu, obiskujeta sejme, kjer spoznavata novosti in jih poskušata oblikovati za potrebe našega trga. Trende nam predstavijo tudi dobavitelji surovin, spremljamo pa tudi razvoj konkurence in poslušamo želje naših potrošnikov," razlagajo.

Med glavnimi en Slovenec

Podjetje Incom iz Ajdovščine, ki je v lasti

Andreja Slokarja

, ima proizvodni obrat v Ajdovščini. Nastalo je pred 25 leti kot garažno podjetje za potrebe lastnega gostinskega lokala, nato pa preraslo v pravo industrijo. Asortiment se je od začetnih sladoledov v gostinskih banjicah za kupce iz regije razširil na široko paleto sladoledov pod lastno krovno blagovno znamko Leone: družinske banjice, kornete, sladolede v lončkih in na palčki. Rastejo tudi poslovni rezultati podjetja. Incom je imel leta 2011 po podatkih Gvina 20 milijonov evrov prihodkov in pol milijona evrov dobička, lani so prihodki zrasli na 35 milijonov evrov, podjetje z okoli 160 zaposlenimi je pridelalo tri milijone evrov dobička.

Kakšni bodo sladoledi jutri

Za Italijane velja, da so spretni proizvajalci sladoleda že stoletja. Postavljajo trende, pripravljajo največje in najboljše sejme, k njim je treba po znanje, pripovedujejo Slovenci, ki so se lotili posla. Tudi v Organiki +, podjetju

Karin Šimonka

,

Alena Kobilice

,

Nataše Štruc

in

Marka Grbajsa

, so osnovo za sladoled "pridobili od italijanskega učitelja, ki smo ga predelali in prilagodili za prodajni produkt", pove direktorica Karin Šimonka. Organika + je malo podjetje z devetimi zaposlenimi in proizvodnjo edinstvenih sladoledov (brez mleka, glutena, soje in dodanih sladkorjev) v Trzinu pri Ljubljani. Četudi sladolede prodajajo po celi Sloveniji, v manjših specializiranih trgovinah in v večjih trgovskih verigah, se z industrialci ne morejo kosati. Prva leta, ko so kapital vlagali v posel, so poslovali z izgubo.
Sestavine z ekološkim certifikatom, ki jih uporabljajo, pri majhni količini proizvodnje in relativno nizki kupni moči niso rentabilne, pojasni Šimonka. Šele letos, ko so količine nekoliko večje, kaže bolje. Dobro kaže tudi njihova smer. Sodeč po projekcijah evropskih in ameriških analitikov bodo namreč ljudje v prihodnosti vse bolj posegali po naravnih sladoledih. Euromonitor napoveduje: "Pričakovati je inovacije z nizko vsebnostjo sladkorjev in brez umetnih dodatkov."