Strateški načrt Skupne kmetijske politike, ki določa, kako bodo kmetje v naslednjih letih črpali evropski denar, še vedno razburja. Trenutno je v pripravi dokument, ki bo veljal za čas med letoma 2023 in 2027. Strokovne službe na ministrstvu so ga pripravile in v juliju dale v javno obravnavo. Prejšnji teden se je razprava zaključila, prav tako se je zaključil rok za oddajo pripomb. Teh je bilo kar nekaj. Štiri krovne kmetijske organizacije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, so na otvoritvenem dnevu sejma Agra predstavile njihove pripombe in zahtevale, da jih ministrstvo upošteva, saj se o ključnih pripombah strinjajo vse. Vnovič so poudarili, da bodo ukrepe izvajali kmetje, zato je pomembno, da je strategija napisana po njihovi meri. To pomeni, da morajo ohranjati dohodkovni položaj kmetov, a hkrati omogočati razvoj.
Manjkajo osnove
Čeprav je bila javna razprava za dokument, ki obsega skoraj 400 strani, po njihovem mnenju prekratka, so ključne pripombe podali pravočasno. Kot glavno težavo so izpostavili odsotnost osnovnih definicij, metodologij in projekcijskih izračunov, na osnovi katerih bi lahko posamezne ukrepe sploh obravnavali. Tudi številne intervencije so za zdaj nepopolne, saj ne vsebujejo kazalnikov učinka in finančnih izračunov. "Še vedno manjka definicija pravega kmeta, ki bi sploh določala, kdo lahko sredstva črpa in kako. Tudi pri različnih ukrepih še manjkajo izračuni. Dokument je skratka še nepopoln," je dejala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager.
Na sejmišču bodo s traktorji, če še po tem ne bo usklajevanj, bodo protest stopnjevali
Prav tako vse organizacije odločno nasprotujejo prenosu 150 milijonov evrov iz prvega stebra v drugega, saj bi to pomenilo manj denarja za neposredna plačila in več denarja za investicije. Opozarjajo, da lahko take spremembe dolgoročno poslabšajo ekonomski položaj družinskih kmetij. "Prvi steber omogoča stabilnost in obstoj, drugi pa razvoj. V teh časih, ko je položaj kmetov zelo slab, je taka sprememba nedopustna. Kmetije bi namreč ostali brez ključnega deleža prihodka, nato pa bi sledilo opuščanje in zaraščanje kmetij, tega pa si nikakor ne želimo," je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Dodatna razvojna sredstva so po njegovem mnenju pomembna, a ne na račun prvih. Kot so še dejali, imajo občutek, da je ministrstvo njihovo skrb razumelo, a se bojijo, da je ne bo dovolj upoštevalo. Neuradno je slišati, da naj bi ministrstvo sredstva, ki bi se prenesla iz prvega stebra v drugega, zmanjšalo, ne bo pa jih povsem ukinilo.
Denar za kmetijstvo mora ostati kmetom
"To za nas še vedno ne bi bilo sprejemljivo. V sredo bomo organizirali protest. Tukaj na sejmišču bo mimovoz traktorjev in tako bomo kmetje opozorili na naše nestrinjanje. Če še po tem ne bo prišlo do usklajevanj, bomo protest stopnjevali in se s traktorji odpeljali tudi v Ljubljano," je dejal predsednik Sindikata kmetov Anton Medved. Protest so kmetje že dolgo napovedovali. Že leta opozarjajo na nizke odkupne cene, v času epidemije pa se je položaj kmetij še poslabšal, saj so stroški zrasli, odkupne cene pa ne. Predlog razdelitve denarja, ki bi ga lahko izkoristili v prihodnjih štirih letih, pa je le še prilil olje na ogenj. "V tem predlogu je preveč sredstev namenjenih nekmetijskim dejavnostim. Ta denar je namenjen kmetom, zato mora priti na kmetije," je še oster Medved, ki zato nasprotuje predlogom, da bi se iz tega naslova financirali protipožarna infrastruktura, urejanje vaških središč in obnova kulturnih spomenikov. "Vse to je pomembno, a za to naj se zagotovi denar od drugod," pravi.
Med njihovimi predlogi je še vzpostavitev finančne kapice, kar bi preprečilo, da bi največji dobili največ, opozarjajo tudi na preveč ambiciozno zavezo glede deleža ekoloških kmetij, želijo pa si tudi jasnejših opredelitev pri proizvodno vezanih plačilih in možnost, da se seznam sektorjev, ki so v težavah, vmes tudi spreminja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
