Vremenske ujme so vedno bile in bodo tudi v prihodnje. Gledano iz vesolja bo zaradi njih človeštvo preživelo, čeprav je lahko veliko škode, veliko žrtev. A pri sedmih milijardah se dvesto ljudi ne pozna.
Če bi tole rekel kakšen državnik, bi seveda vsi padli po njem. Vsak človek je nekomu blizu, nekdo ga bo pogrešal, žrtev je žrtev. Zato je nesmiselno vremenske ujme razvrščati po številu človeških žrtev. A vendarle je težje sočustvovati z nekom iz Južne Afrike kot iz sosednjega stanovanja. Nekako imamo občutek, da se običajno vremenske katastrofe dogajajo drugim. Smo optimisti. Težko bi bilo vsak dan živeti z občutkom, da nas bo ob vsaki napovedani nevihti zalila meteorna voda ali da nam bo vsako obilnejše deževje poslalo plaz nad naše bivališče. Roko na srce, so kraji, ki se jim po vremenski plati težko pripeti kaj podobnega, kot se je nedavno v Nemčiji in Belgiji, na primer. Pri tornadu je stvar že drugačna. Tudi pri nas smo imeli podobne ali zelo podobne pojave pred leti, samo da je zaradi bolj razpršene poselitve veter poškodoval manj človeške imovine, je pa za nas plačal gozd. Če govorimo o toči, pa se lahko hitro spomnimo lanskega Črnomlja. Dovolj razlogov torej, da bi lahko trepetali ob vsaki neugodni vremenski napovedi. Kam bi nas to pripeljalo, si ni težko predstavljati.
Točno in z veliko verjetnostjo napovedati izjemne vremenske pojave ni lahko. Kajti kljub vsemu so razmeroma redki in zato si je težko pridobiti izkušnje v napovedovanju. Meteorolog se vsakič, ko je postavljen pred situacijo, ki obljublja pogoje za nastanek ekstremnih vremenskih pojavov, znajde v precepu. Kajti napovedi močnih vremenskih pojavov imajo določene posledice. Ko smo imeli nekaj neviht z debelo točo, so se ob vsaki malo močnejši nevihti vozniki ustavljali pod nadvozi, na primer. Ni lahko mirno zaspati v deževni noči, kadar si enkrat doživel zemeljski plaz ali tok vode, blata in kamenja, ki ti je zasul dvorišče, morda klet ali celo del hiše. Pravijo, da kogar je pičila kača, se boji še zvite vrvi. In nasprotno, na srečo tudi pozabljamo, menda slabe stvari hitreje od prijetnih.
Narava je že vedela, kako nam ponuditi možnost, da ne postanemo nevrotični ali tesnobni. Po drugi strani pa je dejstvo, da prehitro pozabljamo na nekatere stvari, tudi škodljivo. Kako hitro se izgubi zavedanje, da se ne sme zidati na poplavni ravnici rek, ki je nekoč že poplavljala, na primer. In takih primerov bo v prihodnje še več - ne samo poplav, ampak nasploh močnih vremenskih pojavov, ki nas bodo ogrožali. Tega bi se morali zavedati, tu nima smisla zakopavati glave v pesek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
