Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, zmanjševanje stresa, večja motivacija in prihranek časa. To so glavni razlogi za delo od doma v obsegu do tri dni na teden. Vprašanja, koliko uslužbencev slovenskih ministrstev dela od doma, so se lotili na portalu Preiskovalno. Preverili so tudi, kdo in na kakšen način preverja delo iz domačega fotelja. Morajo uslužbenci oddajati poročila?
Dela od doma po hibridnem modelu je takoj po volitvah vpeljala Golobova vlada. Gre za način 1 + 2 + 2, kar pomeni, da javni uslužbenec en dan dela od doma, dva dni je v službi, dva dni pa je doma/v službi. To zaposlenim na ministrstvih omogoča delo od doma do tri dni na teden, po dogovoru tudi več. Zaposleni na ministrstvih (skupaj jih je okoli 5200), so, tako Preiskovalno, v znatno boljšem položaju kot ostali javni uslužbenci, ki delajo v zdravstvu, šolstvu, policiji in tako dalje. Večinoma so to pisarniški delavci, medtem ko ugodnost dela od doma ne pride v poštev za zdravnike, medicinske tehnike, bolničarje, učitelje, hišnike, čistilke, zaposlene v domovih za starejše, vzgojiteljice, kuharice, policiste, paznike v zaporih in številne druge profile, pri katerih je prisotnost na delovnem mestu nujna. Predstojniki na ministrstvih ne ocenjujejo dela, ki ga uslužbenci opravijo od doma. Poročila o delu tudi niso povsod obvezna.
Na ministrstvu za finance (MF), ki ga vodi Klemen Boštjančič, dela od doma 267 od 424 javnih uslužbencev. V večji meri - v razponu od enega do treh dni - je novembra delo od doma več kot 10 dni na mesec opravljalo 75 uslužbencev.
Kakšne razloge navajajo? Varovanje okolja z zmanjšanjem emisij, prihranek časa, manj stresa, manj bolniških odsotnosti, lažje usklajevanje zasebnega in službenega življenja, večja motivacija. Posebnih poizvedb, zakaj javni uslužbenci opravljajo delo od doma, na MF ne izvajajo.
