(KOMENTAR) Odlašanje in oklevanje

Vladi izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja očitno nič ne pride do živega. Skoraj že devet mesecev po brutalnem napadu islamističnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani neusmiljeno in neselektivno tolče po civilistih v palestinski enklavi Gaza. In v vsakem novem napadu zagreši hujši zločin, večji masaker in s tem krvavo potrjuje obtožbe o genocidu. 

Zato je Južna Afrika pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) proti Izraelu vložila tožbo, pred nekaj dnevi pa so tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) poleg treh vodij Hamasa zahtevali tiralice tudi za Netanjahuja in njegovega obrambnega ministra Joava Galanta. Netanjahu je ob maščevalnem pohodu na Gazo zatrdil, da bodo Palestinci izkusili pekel, Galant pa se je znebil stavka, da imajo opraviti z živalmi, zato jih bodo tako tudi obravnavali. Poleg nenehnega bombardiranja celotne enklave, kjer je ubitih že več kot 36 tisoč Palestincev, med njimi dve tretjini žensk in otrok, je Izrael ustavil tudi dobavo vode in elektrike v Gazo, humanitarnim konvojem pa na vse načine otežuje in onemogoča pot do stradajočih in umirajočih palestinskih civilistov. 

Še posebej v nebo vpijoč je bil nedeljski večerni masaker v tako imenovani varnostni coni na severozahodu mesta Rafa na egiptovski meji. V begunskem taborišču, ko je zavoljo izraelskega napada na domnevno Hamasovo poslopje požar pogoltnil šotore, je ogenj v grozljivo smrt pahnil okoli 50 Palestincev, spet pretežno žensk in otrok. Nedoumljiv je ta masaker spričo dejstva, da je v petek prav ICJ Izrael pozval, naj nemudoma prekine ofenzivo v Rafi in stori vse, da prepreči genocidna dejanja v Gazi ter prebivalcem zagotovi nujno pomoč. Toda Izrael se je odzval z ogorčenjem in zatrdil, da "bo nadaljeval svojo pravično in nujno potrebno operacijo v Gazi".

Zavržno je, da Izrael pokole palestinskih civilistov upravičuje z nalogo poraziti Hamas. Ta je sicer v nedeljo pred masakrom v Rafi na Tel Aviv po štirih mesecih spet izstrelil dalekometne rakete. In je dal vedeti, da krvoločna izraelska vojaška operacija ne daje rezultatov. Ne nazadnje izraelski vojski tudi ni uspelo osvoboditi niti preostalih izraelskih talcev. Vse bolj je jasno, da Netanjahu in njegovi bolj kot Hamas uničujejo palestinske civiliste. Prav smešno je videti njihove ogorčene odzive, da to ni genocid, v naslednji sapi pa govorijo, kako je prav palestinsko ljudstvo, ki menda večinsko podpira Hamas, samo krivo za svoje žrtve. Ali pa, da Hamasu palestinski civilisti služijo za živi ščit. Seveda je po mednarodnem humanitarnem pravu tudi streljanje po živem ščitu civilistov vojni zločin. 

Toda Izrael se na vse požvižga. Kako je to mogoče? Je mogoče, ker ima neskaljeno podporo ZDA, ki je prav tako z gnusom zavrnila obtožbe mednarodnih sodišč zoper Izrael, pa tudi do neke mere EU. Res je, da bodo dve njeni članici, Španija in Irska, ter še Norveška danes priznale palestinsko državo. Dve državi na Bližnjem vzhodu naj bi namreč bili ključ do miru, čeprav je Izrael, ki se je s tem večino časa že strinjal, pod Netanjahujem tudi to rešitev postavil pod vprašaj. S priznanjem palestinske države bi Netanjahuju dali tudi jasen signal, da se ne strinjajo z njegovo politiko, čeprav bi bilo treba uvesti tudi sankcije.

Toda še več zahodnoevropskih držav kljub sprva drugačnim napovedim s priznanjem odlaša in okleva. Na žalost je med njimi tudi Slovenija.