Prvič in tudi zadnjič do sedaj, saj je v drugo, leta 2013, po odločitvi upravnega sodišča poskus spodletel, je vlada koncesije in s tem javni denar za študijske programe zasebnih fakultet podelila v času prve vlade Janeza Janše. Zdaj želi vajo ponoviti. Iz gradiva, ki smo ga pridobili, izhaja, da želi vlada preko razpisa, ki naj bi ga po zadnji popravljeni verziji objavila 8. decembra, podeliti koncesije za enajst študijskih programov in skupno do 340 študijskih mest, za kar namerava iz proračuna za eno študijsko leto odšteti 1,76 milijona evrov. Na razpis se bodo lahko prijavili zgolj zasebni samostojni visokošolski zavodi, ki so akreditirani oziroma imajo javno veljavni študijski program, za katerega se razpisuje koncesije, in zanj na tej stopnji še nimajo koncesije. Poznavalci visokega šolstva ob predvidenih programih opozarjajo, da je iz predloga jasno, da gre za razpis, ki je pisan za točno določene akterje; ljudi, ki so blizu stranki SDS in v vodstvih zasebnih fakultet, ali pa gre za predvolilno kupovanje glasov s podeljevanjem koncesij v določene regije.
Fakulteta, koncesija, univerza
Eden od primerov, ki nakazuje, da bi lahko bila koncesija namenjena točno določeni ustanovi, je študijski program mediji in novinarstvo, ki ga za zdaj izvajajo le na Fakulteti za medije. Njen dekan je Borut Rončević, direktor direktorata na ministrstvu za izobraževanju v mandatu 2004-2008, ko je bila fakulteta tudi ustanovljena, in v času, ko so se podeljevale koncesije tudi nekaterim drugim študijskim programom zasebnih fakultet. Rončević je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje leta 2013, v času druge Janševe vlade, ko je upravno sodišče razveljavilo takratno podeljevanja koncesij, med drugim tudi Fakulteti za medije, katere lastnika sta poleg njega še Matevž Tomšič in Matej Makarovič. Slednji je tudi častni predsednik podmladka SDS. Letos pa je prav ta fakulteta po naročilu vlade tudi pripravila analizo medijske krajine, ki je dokazala, da "medijski prostor obvladujejo mediji, naklonjeni levici". Ob tem pa bi Rončević svoje fakultete v Novem mestu zaokrožil v univerzo, za kar je že podal predlog na ministrstvo za izobraževanje.
Vmes posegel Slavinec
Zelo nenavadno je tudi, da je bil v prvem popravku predloga sklepa o razpisu, pod katerega se je podpisala ministrica za izobraževanje Simona Kustec, za prvo stopnjo tega študija predvidenih 20 vpisnih mest, za drugo stopnjo pa 10, a je le nekaj dni zatem na vlado prispel drugi popravek, pod katerega se je podpisal državni sekretar za visoko šolstvo Mitja Slavinec. In samo pri tem programu so število vpisnih mest povečali oziroma kar podvojili. Na podlagi česa, ni jasno. V obrazložitvi h gradivu se sicer na ministrstvu za izobraževanje, ki je pripravilo tudi predlog razpisa, sklicujejo na analizo razmer na trgu dela z napovedjo potreb gospodarstva in javnega sektorja do 2035, ki ga je moralo po naročilu Janše pripraviti ministrstvo za delo po znamenitem februarskem posvetu s predstavniki univerz in po katerem je bilo poseženo v že pripravljen razpis za vpis na fakultete za študijsko leto 2021/22.
A iz izvlečkov analize, ki nam je kljub zaprosilu z ministrstva za delo do želenega roka niso posredovali, nič ne piše o potrebah po dodatnih novinarjih in medijskih strokovnjakih. Podobno kot so na posvetu navajali vladni predstavniki, so tudi rezultati analize pokazali, da bo še naprej primanjkovalo ljudi v zdravstvenih poklicih in poklicih, povezanih s staranjem. "Močno pa bo tudi povpraševanje po strokovnjakih matematično-naravoslovnih in tehnično-tehnoloških ved," še citirajo v obrazložitvi analize. Pri tem pa, sklicujoč se na izhodišča Nacionalnega programa visokega šolstva za obdobje 2021-30, zapišejo, da bodo koncesije lahko dodeljene za programe, za katere bo družbena potreba, ki bodo ustrezali regionalnemu razvoju in bodo nadgrajevali raznolikost visokošolske študijske ponudbe ter se v okviru javne službe ne bodo izvajali v ustreznem obsegu.
Ni neomejenih resursov
Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani že leta zadostijo interesu mladih in tudi potrebam po novinarskem poklicu, kar kaže tudi Analiza prijav in vpisa na Univerzi v Ljubljani. Primanjkuje pa kadra s področja zdravstvene nege, za katero so predvidene tri koncesije in do 90 študijskih mest. A kot se izkazuje, ni največja težava v interesu in vpisnih mestih, temveč dejstvu, da zaradi slabih delovnih razmer in plač diplomantke in diplomanti odhajajo na druga, bolje plačana mesta ali v tujino.
Načrtno slabenje javnega visokega šolstva
Jana Javornik, pozimi razrešena generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo, ki prisega na univerzalno kakovostno visoko šolstvo, pravi, da je sicer tudi v zasebni sferi mogoče najti dobre prakse, a da pritiski v preteklosti, lobiranja in aktualni predlog razpisa kažejo na načrtno slabljenje javnega visokega šolstva. "Ne le, da se bodo koncesije podelile tudi za programe, ki jih javni zavodi že izvajajo, in za programe, za katere ni jasne razpisne logike, proces je sprožen v naglici in pred sprejetjem novega nacionalnega programa visokega šolstva, ki zahteva, da morajo biti zagotovljeni transparentni kriteriji in sistem podeljevanja koncesij." Po njenem je že zdaj z enostavnim brskanjem po spletu po razpisanih programih mogoče napovedati, katerim zavodom bodo koncesije podeljene. "Še več, glede na vsebino predloga razpisanih programov je mogoče sklepati, da namesto konkurenčnosti te zgolj širijo prostor visokošolskega strokovnega izobraževanja; nacionalni načrt za okrevanje in odpornost namreč prinaša sveža sredstva prav za ta del visokega šolstva." Javornikova še opozori, da nove koncesije zahtevajo poseg v obstoječi sistem financiranja; to lahko kmalu ogrozi stabilnost financiranja visokega šolstva, zato bi se ob demontaži že tako podfinanciranega sistema morali oglasiti alarmi vseh ustreznih nadzornih služb.
Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, tako pravi, da so sami ministrstvu za zdravje res predlagali povečanje vpisnih mest, "nismo pa predlagali razpisa novih koncesij. Zavedati se je treba, da smo omejeni tako pri številu visokošolskih učiteljev kot tudi pri kliničnih mentorjih, ki so nujni pri kliničnih vajah. Poleg tega moramo nekaj narediti, da ne bomo kadra izobraževali za tujino, temveč, da ga zadržimo doma," pove Ažmanova in še doda, da je v pristojnosti ministrstva za izobraževanje, komu bo podelilo koncesije. "Menim pa, da bi morali število vpisnih mest širiti tam, kjer ta kader najbolj potrebujemo, in to je v osrednjeslovenski regiji."
Komu bodo razdeljene koncesije, bo jasno po odpiranju ponudb, ki pa, kot izhaja iz predloga, zaradi epidemičnih ukrepov ne bo javno, kar se tistim, ki poznajo tovrstne postopke, zdi neprimerno. Prav tako poznavalci razmer ocenjujejo, da naj bi bila ena od institucij, ki si lahko obeta koncesijo, Alma Mater Europaea Ludvika Toplaka (SLS), ki zdravstveno nego brez koncesije že izvaja. Enako velja tudi za program socialne gerontologije, za katerega je prav tako predvidena koncesija. Ob lanskem regijskem obisku Koroške sta predsednik vlade Janša in ministrica za izobraževanje obiskala tudi Fakulteto za tehnologijo polimerov Ozare v Slovenj Gradcu, zato ni presenetljivo, da je koncesija za tehnologijo polimerov v dokumentaciji predvidena na drugi stopnji.
Računsko sodišče: Kje so analize?
Problem, ki se kaže ob načrtovanjih koncesij, je, da v zadnjih letih ni bilo resnih analiz, kakšen kader in koliko ga potrebujemo za slovenski trg dela, da bi vedeli, na katerih programih in za koliko povečati vpis. Tako tudi Ažman pomenljivo doda, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje zadnjo analizo potreb po zdravstvenem kadru za ministrstvo za zdravje opravil leta 2004. Računsko sodišče pa je v več svojih revizijah opozorilo na pomanjkljivosti in nepravilnosti pri podeljevanju koncesij. Tako so med drugim zapisali, da niso bile ocenjene potrebe za podelitev koncesij, ministrstvo in vlada tudi nista zagotovila jasnih, natančnih pravnih podlag, ki bi omogočale pregledne, enotne in ponovljive postopke podeljevanja koncesij, kar predstavlja tveganje, da se bo po nepotrebnem povečevalo število študijskih programov, za katere niso izkazane potrebe in za katere ni izkazano, da se ne izvajajo na javnih visokošolskih zavodih. Zaradi tega, ugotavlja računsko sodišče, se lahko ustvarja presežek ponudbe vpisnih mest, ki jih država financira brez predhodne analize potreb po določenih kadrih. Očitek pristojnemu ministrstvu je bil tudi, da ni opravilo analize o potrebah po nadaljnjem izvajanju koncesioniranih programov in da ni zaznalo potrebe, da bi proučilo možnosti odpovedi nepotrebnih koncesij, čeprav je bilo v letu 2010/2011 v kar šest koncesioniranih programov v 1. letnik vpisanih manj kot 20 študentov, kar je bilo ocenjeno kot nezadostno število in neučinkovito. Ali so tovrstne analize sedaj vendarle opravili, smo povprašali ministrstvo za izobraževanje, ki pa nam v zaprošenem roku ni odgovorilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
