Konec skokov v pižamah pred ekran. A hibridni model študija bo zaživel šele maja

Študenti v predavalnicah niso bili že od srede lanskega oktobra. To ni pustilo posledic le na njihovem znanju in duševnem zdravju, kar je pokazala tudi nedavna raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v kateri je 90 odstotkov vprašanih študentov zaznalo znake depresivnosti in anksioznosti, vsak četrti pa je imel tudi samomorilne misli. Številni so bili zaradi posledic zaprtja javnega življenja ob študentsko delo, ki je za marsikaterega pomemben vir za preživljanje, zato strokovnjaki že opozarjajo, da je bila študentska populacija najbolj zanemarjena v tej epidemiji, kar bo imelo dolgoročne posledice.

Bil je skrajni čas

Zdaj, 26. tednov kasneje, se je vlada vendarle odločila, da bo študentom dovolila vrnitev na fakultete in v študentske domove. A to ne bo vrnitev v pravem pomenu besede, saj je dopustila le hibridni model izvedbe študijskega dela, ki je bil preizkušen prva dva tedna študijskega leta 2020/21. Ta predvideva, da je del študentov prisoten v predavalnici, medtem ko jih del istočasno predavanje spremlja po spletni videopovezavi. Ponekod pa so se oktobra poslužili tudi možnosti, da so bili izmenjaje tedensko posamezni letniki prisotni na fakulteti, medtem ko so drugi spremljali predavanja na daljavo, podobno, kot izvajajo trenutno pouk v srednjih šolah, po modelu C. Na fakultetah opozarjajo, da je bil skrajni čas, da so se tudi fakultete odprle. Pa čeprav je dejstvo, da bo hibridni model zaživel šele po prvomajskih praznikih, saj imajo v tem tednu na Univerzi v Mariboru kolektivni dopust, tudi na Univerzi v Ljubljani imajo ponekod teden brez pedagoškega dela, spet drugod pa bodo izvajali priprave na hibridni model in preverjali, ali deluje avdiovizualna tehnika.

Konec skoka pred ekran v pižami

"Odpiranje fakultete prinaša olajšanje tako za študente kot za profesorje," pravi Boštjan Vlaovič, prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru. Doslej so zaradi omejitev tako kot drugod lahko izvajali le laboratorijske vaje in individualni pouk, zdaj bodo lahko predavalnice odprli za večje število študentov. Vendar pa bodo najprej, takoj po prvomajskih praznikih, izpeljali izredni izpitni teden za vse, ki po koncu zimskega semestra niso mogli pristopiti k tistim izpitom, pri katerih je fizična prisotnost nujna. Epidemiološka situacija tega namreč ni omogočala. Tudi zato bodo sedanji semester za en teden podaljšali, še pojasni prodekan.

Da vrnitev ne bo povsem preprosta, saj ne bo več dovolj skok pred ekran v pižami, doda dekanja mariborske pravne fakultete Vesna Rijavec, ki je zadovoljna, da se fakultete ponovno odpirajo, saj je nujen osebni stik med profesorji in študenti pa tudi med samimi študenti, česar elektronske naprave ne omogočajo. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani trenutno tečejo intenzivni pogovori s študenti, kako organizirati delo, saj so številni študenti, ki so bivali v zasebnih sobah, najem že odpovedali. "Trudili se bomo, da se jim maksimalno prilagodimo, a izgubljenih mesecev ne bo mogoče nadoknaditi v nekaj tednih, kolikor bodo še trajala predavanja," pravi dekan Janez Vogrinc. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani bodo odpiranje fakultete poskušali izkoristiti za dodatno učenje kliničnih veščin, zato so bolnišnice zaprosili, naj študentom tudi v poletnem času omogočijo še dodatne praktične vaje, pojasni dekan Igor Švab.

"Študenti še obstajamo"

Hibridni model pa si nekoliko drugače kot na večini fakultet predstavljajo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Njeni študenti, združeni v Iniciativi Študenti še obstajamo, ki sicer združuje študente petih univerz, so na rektorja mariborske univerze in dekana fakultete naslovili pismo, v katerem pozivajo vodstvo fakultete, naj še enkrat razmisli o odpiranju fakultete. To je študente v dopisu, kot izhaja iz pisma študentov, ki smo ga dobili, obvestilo, da bo "študij še naprej potekal na daljavo, razen kjer to ni mogoče". Ali to drži in zakaj so se odločili za tak pristop, smo želeli preveriti pri dekanu Darku Frišu, a nas je ta usmeril na tajnika fakultete Iztoka Lugariča, ki pa se na naše klice ni odzval.

Se pa s tem tednom za vse odpirajo študentski domovi. Ti so bili doslej odprti le za nekatere izjeme, kot so študenti tujci. Zasedenost pred aprilskim zaprtjem je bila 30-odstotna, večji prihod študentov pa pričakujejo po praznikih, je povedala direktorica študentskih domov v Mariboru Maja Krajnc Ružič.