Tatjana Vrbnjak
Vsak teden ob isti uri in v istem prostoru, izjema so le poletni dopustniški meseci, se člani/-ce skupine za samopomoč zberejo na uro in pol dolgem srečanju in se pogovarjajo. Samo to? Da, samo to. A očitno je "samo to" tako privlačno, da starejši v skupino hodijo dolga leta, teden za tednom. Gospa Vera Trantura iz Maribora že 20 let.
"Redno hodim, že dolga leta. V tem času so se zamenjale že tri ali štiri voditeljice, pet članic je v tem času preminilo in so prišle nove, zadnja pred dvema ali tremi leti ... Strašno rada grem na skupino, tam se sprostim. Živim sama, že 22 let sem vdova in mi je to družba - tja pridem, da se malo pogovorimo, poklepetamo, malo se tudi razmigamo. Zelo fajn je, vedno smo imeli tudi fajn voditeljice," pravi gospa Vera, članica skupine Vrtnice, ki se zbira v prostorih Mestne četrti Tezno vsako sredo ob 9.30. Bi starejšim priporočila vključitev v skupine? "Seveda. Meni bi bilo kar hudo, če tega več ne bi bilo," odvrne. Med korono se niso srečevale, a zdaj se spet, enako redno kot prej.
Prva skupina je nastala pred 35 leti
Skupine starih za samopomoč so inovativni program tkanja socialnih vezi med ljudmi, ki manjša osamljenost ljudi, zmanjšuje socialne stiske, razvija samopomoč, solidarnost in medsebojno pomoč, utrjuje in širi socialno mrežo, ohranja psihofizično aktivnost. V skupini je lahko do deset članov.
Prva skupina starih za samopomoč je nastala pred 35 leti v Izoli, zdaj jih v Sloveniji deluje 439 s 3967 člani, vodi jih 732 prostovoljcev – voditeljev skupin. Program izvaja Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, humanitarna nevladna prostovoljska organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. V Zvezo je vključenih 41 lokalnih društev iz vse Slovenije; društvo Drava je največje med njimi.
Med korono stiki po telefonu
Kako so skupine starih za samopomoč, ta izvirni način tkanja socialnih vezi med ljudmi, ki delujejo pod okriljem Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, prestale korono, torej čas, ko je bilo prepovedano oziroma nezaželeno prav tisto, kar je srž skupin starih za samopomoč: sproščeno medsebojno druženje in srečevanje?
"Ko je bila leta 2020 sprejeta prva 'prepoved' druženja, smo se v društvu Drava takoj povezali in vzpostavili stik s članicami po telefonu. Druženja v živo tako ni bilo več, a tedenski kontakt smo s člani ves ta čas imeli. Voditeljice so imele nalogo, da svoje člane redno pokličejo, jih spodbujajo, jim dajejo nasvete in če je treba, gredo zanje v trgovino - no, slednje se ni pokazalo za potrebno, ker so vsi imeli svojce ali koga, ki je za to poskrbel. Tudi voditeljice smo si telefonirale. Tako da smo se odzvali res hitro in dobro," pravi Nada Žiberna, organizatorka socialne mreže skupin na terenu v društvu Drava.
Da so ohranili stike, je bilo med člani zelo pozitivno sprejeto. "Članice so prav čakale na klice voditeljic skupin. Včasih smo jih, če je čas dopuščal, poklicale tudi dvakrat tedensko. Včasih smo jim napisale kak SMS. Nekatere, ki so vešče uporabe računalnika, so se povezale preko zooma. Naša Zveza pa je vsak teden poslala vsem voditeljicam SMS s spodbudno vsebino, iz katere smo lahko črpale in jo uporabile tudi v stikih s člani. To pošiljanje SMS-ov še zdaj teče in je zelo dobrodošlo."
Je zaradi korone v skupinah upadlo članstvo? "V domski mreži da, ker so ljudje umirali, v zunanjih skupinah pa ne," pravi Žiberna. V društvu Drava deluje 54 skupin: 30 domskih in 24 zunanjih (to so skupine, ki delujejo v lokalnem okolju), skupaj imajo več kot 370 članov.
Praksa potrdila, da skupine širijo socialno mrežo
"Naše članice so bile vedno vesele, da smo se slišale, to jim je veliko pomenilo," pove Olgica Cebe, voditeljica skupine Vrtnice. Izpostavi tudi pomemben učinek delovanja skupin, ki se je potrdil tudi v času korone, ko je veljala omejitev druženja, namreč to, da skupine v resnici širijo socialno mrežo ljudi: "Članice naše skupine so med seboj zelo povezane in so si veliko med seboj pomagale, se poklicale in se družile tudi zunaj, na prostem."
Skupina Vrtnice je nastala leta 2002. Ena članica jo obiskuje prav od začetka. Najmlajša članica je stara 69 let, najstarejša pa 89. Srečujejo se v MČ Tezno. "Večina jih je članic skupine že deset let in več, ena pa štiri in ena tri leta. Zadnja se je priključila članica, ki je sestra ene naše bivše voditeljice skupin in jo je ta zelo dolgo nagovarjala, naj se pridruži kakšni skupini, pa se ni. Nato pa se je le odločila, prišla v našo skupino in danes pravi, da je to nekaj najlepšega," še pove Olgica Cebe. Doda, da ko so se omejitve sprostile, je skupina komaj čakala, da se začnejo družiti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
