(KORONAVIRUS) Nove mutacije bi lahko bile vzrok za dodatno skrb

V času, ko se dnevni prirast novih okužb pri nas nekoliko umirja in je videti, da smo vrh četrtega vala v Sloveniji že dosegli, se je v svetu pojavila nova različica virusa. Prvi jo je potrdil inštitut za nalezljive bolezni NICD v Johannesburgu, prvih 22 primerov okužbe z novo različico virusa B.1.1.529 so namreč odkrili v Južni Afriki. Raziskovalci so ugotovili, da se nova različica hitro širi in kaže izjemno veliko število mutacij. Obstajajo indici, da je ta varianta še bolj nalezljiva kot delta in da so razpoložljiva cepiva manj učinkovita. Primere so potrdili še v Bocvani, Hongkongu, v Izraelu, pa tudi v Evropi, v Belgiji in Nemčiji. Povsod gre za potnike, ki so se vrnili iz Afrike.

Evropska komisija je zaradi nove različice koronavirusa, ki se je pojavila v Južni Afriki, državam članicam včeraj predlagala začasno zaustavitev letov iz držav s tega območja. Velika Britanija že prekinja lete iz Južne Afrike in njenih sosed ter jih dodaja na rdeči seznam. Tudi v Izrael zaradi nove koronavirusne različice ne morejo več potovati tujci iz nekaterih afriških držav, Izraelci, ki se od tam vračajo, pa morajo v 14-dnevno karanteno. Potovanja iz Južne Afrike omejujejo tudi v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, na Malti, Češkem in Hrvaškem. Slovensko zunanje ministrstvo pa poziva slovenske državljane, naj se čim prej vrnejo iz Južne Afrike.

Več kot 50 mutacij

Nova različica ima veliko število mutacij, kar je občutno več kot preostale. Dr. Sandra Janežič, ki v NLZOH koordinira nacionalno spremljanje različic SARS-CoV-2, pravi, da je za sklepanje o nevarnosti mutacij prezgodaj: "Nova varianta virusa ima v primerjavi z divjim tipom virusa SARS-CoV-2 50 dodatnih mutacij, od teh jih je na proteinu bodice več kot 30. To je del virusa, ki je odgovoren na vezavo na celični receptor in vstop v gostiteljsko celico in je tudi glavna tarča imunskega odziva in cepiv. Veliko od teh mutacij najdemo tudi v alfa in delta varianti, za katere vemo, da so povezane z večjo prenosljivostjo in da jih protitelesa, ki so nastala ob prejšnji okužbi ali cepljenju, lahko slabše prepoznavajo. Za zdaj o nevarnosti te različice sklepamo samo na podlagi hitrega širjenja ter števila in kombinacije mutacij. Ali je ta različica nevarnejša ali celo milejša, pa bodo pokazale nadaljnje podrobnejše analize."

Prvi primeri v drugem tednu novembra

So južnoafriški znanstveniki reagirali dovolj hitro? Kako teče sistem obveščanja v takih primerih in kako se ugotovi, da gre za potencialno nevarno izmed vseh številnih različic? "Prve primere nove različice so potrdili v drugem tednu novembra, v Bocvani in Južnoafriški republiki, od koder izhaja največ potrjenih primerov. Prva genomska zaporedja so analizirali v tem tednu in tako tudi obvestili javnost in Svetovno zdravstveno organizacijo, ki se namerava sestati danes (v petek, op. p.). Pričakuje se, da bo nova različica dobila tudi ime po eni od črk grške abecede ter bo uvrščena v eno od kategorij različic, ki jih podrobneje spremljamo," pojasnjuje Janežičeva.

Kaj torej sledi? Delta je zelo hitro izpodrinila vse druge različice in je na primer v Sloveniji že dva meseca edina varianta, ki jo zaznavamo, pravi znanstvenica in doda, da če se nova varianta lahko tako hitro širi, je zelo verjetno, da je pri tem uspešnejša kot delta.

Čez dva tedna prva dognanja o virusu

Znanstveniki bodo spremljali trende širjenja virusa ter ga podrobno preučili v laboratorijskih pogojih. Podjetje Pfizer je tudi že sporočilo, da preverja delovanje svojega cepiva zoper novo različico. Sicer pa je zdaj pomembno spoznati novo obliko virusa. "V laboratorijih bodo preverili zmožnost nove različice, da se izogne imunskemu sistemu, tudi protitelesom, ki so nastala po cepljenju ali pretekli okužbi. Pri obolelih zaradi nove različice pa se bo spremljalo, kolikšen delež med njimi je cepljenih. S tem bomo pridobili tudi informacije, kako učinkovita so trenutno cepiva. Prav tako se bo preverjalo, ali nova različica povzroča hujšo ali morebiti milejšo obliko bolezni kot preostale variante. Prvi izsledki naj bi bili znani v tednu ali dveh," pravi Janežičeva.

Je možno širjenje nove različice zamejiti? Znanstvenica: "Nekatere države že zapirajo svoje meje ali uvajajo karanteno za potnike iz nekaterih afriških držav, kar je v začetni fazi, ko je različica še omejena, smiselno. Vsekakor je pomembno, da čim bolj upočasnjujemo širjenje in prenose med državami. Vendar glede na to, da so različico potrdili že pri potnikih iz Južnoafriške republike v Hongkongu, obstaja možnost, da se je ta različica že razširila. V tem primeru bo zajezitev nadaljnjega širjenja težka. Tako bodo v prvi vrsti najbolj pomembni splošni ukrepi, ki so v veljavi že zdaj.

V pripravi priporočila za praznične dogodke

V slovenskih bolnišnicah se pritisk covidnih bolnikov še vedno krepi in zdravstveni delavci delajo na skrajnem robu zmogljivosti. Oskrba je že nekaj časa slabša, kot bi morala biti, saj primanjkuje kadra. V bolnišnicah se zdaj zdravi 1137 covidnih bolnikov, od teh jih 289 potrebuje intenzivno zdravljenje.

Vlada kljub težkim epidemiološkim razmeram ukrepov za zdaj ne zaostruje. Zdravstveni minister Janez Poklukar je le znova pozval k delu od doma, kjer je to mogoče. Želi si, da bi v teh dneh dosegli, da bi 50 odstotkov delavcev delalo od doma, vendar pa da smo za zdaj še daleč od te številke. Medtem v Gospodarski zbornici Slovenije odločevalce pozivajo k razmisleku o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 vsaj za vse prebivalce, starejše od 50 let. Ob tem je generalni direktor zbornice Aleš Cantarutti člane ponovno pozval k doslednemu upoštevanju vseh preventivnih ukrepov v podjetjih ter strogemu nadzoru nad izpolnjevanjem pogoja PCT.

Novih zaostritev zdaj sicer ni pričakovati, razen dodatnih priporočil za čas božično-novoletnih praznikov. Ministrstvo za zdravje skupaj z gospodarskim ministrstvom namreč prav v teh dneh pripravlja priporočila glede organizacije sejmov in prireditev v času praznikov.