Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je takoj po izbruhu epidemije koronavirusa pri nas pripravil navodila, kako ravnati z živili, potem ko jih prinesemo iz trgovine. Naj spomnimo: 1. Ko vstopimo skozi vhodna vrata, vrečko odložimo v predsobi. 2. V kopalnici si skrbno umijemo in razkužimo roke. 3. Nato se vrnemo v predsobo po nakup ter ga odnesemo in razložimo v kuhinji. 4. Vrečko odnesemo nazaj v predsobo ali, še bolje, pred vrata. 5. Ponovno si umijemo in razkužimo roke.
Toda ko se z umitimi rokami vrnemo po živila, da bi jih zložili na delovni pult, v omaro, hladilnik, prav na njih morda živijo virusi, ki so jih med police prinesle roke obolelega neznanca, zato je o zaščiti treba razmišljati širše, opozarjajo strokovnjaki, saj se v kuhinji križajo "čiste" in "nečiste" stvari. Ker je prenos virusa mogoč tudi preko površin, kamor smo odložili nakup, je treba torej razkuževati tudi te. Kako pa je s kartonsko embalažo oziroma kaj naj naredimo s kruhom ali sadjem? Je treba prav vsako konzervo oprati, razkužiti?
Pakirana živila
Na embalaži pakiranih živil se prav tako lahko nahajajo klice, zato količino, ki je ne bomo takoj uporabili, preprosto shranimo na posebno mesto, ločeno od ostalega, saj je nekaj dni po nakupu verjetnost, da bi virus preživel, že zelo majhna. Kar bomo potrebovali, pa pretresemo v čiste steklene kozarce ali posode, pri čemer moramo paziti, da živil ne okužimo. Izvorno embalažo nato odvržemo v koš za odpadke in si umijemo roke. Postopek ponovimo tudi pri naslednji vrečki oziroma škatli z živili.
V trgovini
NIJZ priporoča, da v trgovino pridemo s seznamom živil, ki jih potrebujemo. Tako je izbira izdelkov hitrejša. Čas zadrževanja v trgovini naj bo čim krajši. Ob vstopu v trgovino in ob izstopu iz nje si razkužimo roke. Izdelkov po nepotrebnem ne prijemamo in ne vračamo nazaj na police. Po dotikanju in prijemanju izdelkov, predmetov in denarja pa se ne dotikamo obraza, zlasti ne oči, ust in nosu, dokler si ne umijemo rok.
Sadje, zelenjava, kruh
Tudi sadje in zelenjavo je treba pred uživanjem temeljito oprati, četudi ju bomo olupili (denimo mandarine, pomaranče, banane, buče, krompir), saj lahko sicer z rokami ob lupljenju nanje prenesemo klice, ki so se nahajale na olupku. Umivanje z vodo zadostuje, narava virusa je namreč takšna, da zgolj leži na površini, zato je škoda lupiti tisto hrano, pri kateri to za uživanje sicer ni potrebno, saj s tem zavržemo precej mineralov in vitaminov, ki so nujni za zdravje. Pri pranju sadja in zelenjave nikakor ne uporabljajte detergentov in razkužil, ta vam lahko celo škodijo. Pa kruh? Kupujte tistega, ki je v vrečki, ali tistega, ki ga postreže prodajalec.
Živila, ki jih bomo termično obdelovali, so manj nevarna, saj temperatura uniči klice, moramo pa paziti, da jih ne okužimo kasneje, zato vso hrano pokrijemo, zavijemo in ustrezno shranimo ter se je dotikamo zgolj s čistim priborom in rokami. In še zamrzovanje. Zamrzovanje mikroorganizmov ali virusov ne uniči, jih samo uspava, potem postanejo še bolj aktivni kot prej, uniči jih visoka temperatura.
Na embalaži pakiranih živil so prav tako lahko klice
