Protikorupcijska komisija je v preiskavah, povezanih z nabavami zaščitne opreme na začetku epidemije covida-19, ugotovila, da je nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti, zdaj generalni direktor Gopspodarske zbornice Slovenije (GZS), kršil integriteto, ko je družbi Hmezad - TNT izdal pismo o nameri in pismo podpore ter potrdilo o registraciji, čeprav za to ni imel pristojnosti, s tem pa je privilegiral določenega ponudnika, so sporočili iz KPK.
Integriteta, navajajo v KPK, je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. V protikorupcijski komisiji se zavedajo zahtevnosti in resnosti situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. A je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način.
"En ponudnik je imel nedvomno boljše pogajalsko izhodišče"
"Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje," so zapisali v KPK. Takšna ravnanja dajejo tudi napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le "izbrani ponudniki".
Takšna ravnanja so v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije nesprejemljiva: "Tudi v razmerah, kakršne so vladale ob začetku epidemije, je nujno zagotavljati vsaj minimalne standarde javnega naročanja, ki temeljijo na transparentnosti in enakopravni obravnavi vseh ponudnikov," so opozorili v KPK. "To je tudi predpogoj, da v Sloveniji dvignemo raven zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja in transparentno porabo javnih sredstev."
Bivši državni sekretar pravi, da je šlo za delovanje v vojnih razmerah
Cantarutti: Ni mi žal!
KPK na spletni strani objavlja ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z odgovorom Cantaruttija na osnutek ugotovitev komisije. V njem je napisal, da se z ugotovitvami ne strinja in da bi še enkrat ravnal popolnoma enako. Ni mu žal, da je takrat sprejel odločitve, kakršne je. KPK pa da ni upoštevala objektivnih okoliščin tistega časa. Res je, da je podpisal dopise za omenjeno družbo, ki si je v "vojnih razmerah" na globalnih trgih prizadevala v Sloveniji pripeljati zaščitno opremo. Podobne dopise je podpisal še za nekaj podjetij. "Nikoli se nisem srečal ali imel neposrednega stika z navedenim podjetjem in veliko večino ostalih podjetij, prepričan pa sem, da je večina v prizadevanjih za dobavo zaščitne opreme delovala iskreno in po najboljših močeh," je zapisal Cantarutti.
Pojasnil je, da čas ni bil na njihovi strani. Že tako dolgi postopki pri uvozu blaga s Kitajske so se v tistem času zaradi presežnega povpraševanja in otežene logistike hitro podaljševali, če si opremo sploh dobil. "Poznavajoč delovanje kitajskih državnih podjetij sem upal, da bodo navedeni dopisi podjetjem pomagali pri njihovih prizadevanjih zaščitno opremo čim prej pripeljati v Slovenijo. Namig, da bi tovrstni dopisi lahko pomagali podjetjem, sem dobil tudi od predstavnikov kitajskih oblasti," je pojasnil.
Gre za prvo pravnomočno zaključeno zadevo iz sklopa preiskav, ki jih je KPK konec leta 2020 uvedla v zvezi z zaznanimi sumi kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri nabavah zaščitne opreme za obvladovanje epidemije covida-19.
