Kučan v javnih nastopih do Janševe vlade veliko bolj kritičen kot Pahor. "To je bila nekako moja odgovornost, še ko sem bil predsednik"

Čeprav nekdanji predsednik republike Milan Kučan poudarja, da ga prav pogosto ni v javnosti, se je nedavno večkrat udeležil petkovih protivladnih protestov, močno pa je odmeval tudi njegov sobotni govor v Šentjanžu, kjer je bil kritičen do aktualne vlade Janeza Janše. "Opredelim in oglasim se takrat, ko mislim, da je treba dati vedeti svojim sodržavljankam in sodržavljanom, kaj o posameznih pojavih in težnjah v naši družbi mislim. To je bila nekako moja odgovornost, še ko sem bil predsednik. Takrat sem bil prepričan, da morajo moji državljani vedeti, kaj predsednik misli, in to mi je ostalo tudi zdaj, ko sem nekdanji predsednik. Se pa opredeljujem kot državljan in ne kot bivši predsednik," pravi Kučan, ki je decembra lani razpustil društvo Forum 21.

Kučan: Opozicija si mora povrniti zaupanje ljudi

Prvi predsednik republike je v svojih javnih nastopih do Janševe vlade veliko bolj kritičen kot aktualni predsednik države Borut Pahor. "Opredeljujem se do razmer tako, kot jih vidim in kot jih ocenjujem po eni strani z vidika pričakovanj, ki smo jih vlagali v rojstvo slovenske države, po drugi strani pa z vidika opredelitev, kot jih ima ta država po svoji ustavi. Kadar se mi zdi, da so pojavi v družbi ali procesi, ki tečejo, odmaknjeni od enega in od drugega, takrat se mi zdi, da je to treba tudi povedati in preveriti, ali takšna moja stališča in ocene imajo ali doživljajo na neki način tudi odziv v javnosti," razlaga 80-letni Kučan. Na vprašanje, ali so njegova stališča danes še toliko bolj pomembna, ker ljudje nanj še vedno gledajo kot na moralno avtoriteto, Pahor pa po mnenju nekaterih ne zavzame konkretnih stališč do določenih zadev, Kučan odgovarja, da vsak predsednik države opravljanje svoje funkcije vidi na svoj način ter v skladu s svojimi predstavami in svojim odnosom do prej omenjenih vidikov.

V svojem govoru v Šentjanžu je omenil tudi opozicijske stranke in dejal, da je na njih velika odgovornost, da ljudi prepričajo, da zmorejo uresničiti drugačno prihodnost. Na vprašanje, ali lahko to razumemo kot opozorilo ali morda nezaupnico opozicijskemu četverčku KUL, Kučan odgovarja, da sam ni v položaju, da bi komurkoli izrekel nezaupnico: "Kritičen sem do politike, kakršno uveljavlja sedanja vlada, in s tega vidika mislim, da je odgovornost opozicije, če uporabim posplošen izraz, da to razume kot priložnost in veliko odgovornost, da si povrne ali si pridobi zaupanje ljudi v tem smislu, da je sposobna ne samo formulirati alternativo, ampak da je to alternativo tudi sposobna uresničiti." Ob tem poudarja, da so omenjene stranke nekoč že imele priložnost usmerjati državo, a so jo izpustile. Na vprašanje, ali lahko k oblikovanju bolj jasne alternative pripomore morebitna nova stranka, o kateri govori predsednik državnega zbora Igor Zorčič, pa Kučan odgovarja, da ima Slovenija že izkušnje z novimi strankami, ki so se pojavile tik pred volitvami: "Tu gre bolj za vprašanje nezaupanja do obstoječih strank kot zaupanje v novo stranko. Problem je v tem, da tega zaupanja na hitro nastajajočih strank ni mogoče preveriti. Preverjanje za nazaj pa nič več ne koristi, to je spet ena od zamujenih priložnosti."

Kako velik vpliv imata nekdanja predsednika?

Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je v primerjavi s Kučanom manj prisoten v javnosti, veliko časa tudi preživi v tujini, je pa v nedavnem intervjuju za Mladino prav tako ocenil, da Janševa vlada ravna škodljivo. Kako velik vpliv imata pri nas torej oba nekdanja predsednika države? Politolog in predavatelj na ljubljanski FDV Miro Haček poudarja, da nekdanji predsedniki pri nas nimajo posebej opredeljene vloge z izjemo določenih pravic iz zakona, ki so sicer relativno skromnega obsega. "Neke formalne vloge vsekakor nimajo, lahko pa imajo neformalno vlogo kot politični odposlanci za določene javnopolitične tematike, lahko celo s področja zunanje politike. Milan Kučan je bil posebni odposlanec za BiH. Zunaj tega okvira pa pravzaprav nimajo neke druge politične funkcije," razlaga Haček. Da je neformalna vloga Kučana in Türka trenutno še toliko bolj pomembna, ker Pahor svoje funkcije ne opravlja na način, ki bi pripadal temu položaju, meni politolog Alem Maksuti: "Skozi zakonodajo in ustavo verjetno ne krši ničesar, ampak njegovo nezavzemanje stališč legitimizira določeno politiko. To je problem, v tem primeru pa sta seveda oba nekdanja predsednika republike moralni avtoriteti. Eden je profesor z mednarodno kariero, drugi je dvakratni prvi predsednik države in v simboličnem času tudi ustanovitelj te države." Kučanova in Türkova stališča pomembno vplivajo na javno mnenje in na to, da se določena sporočila dejansko tudi slišijo, pravi Maksuti: "Seveda enemu političnemu polu to ne ustreza in se skladno s tem tudi odziva z različnimi neumnostmi in žalitvami."

Haček medtem ocenjuje, da imata nekdanja predsednika vpliv predvsem znotraj politične sfere, iz katere sta izšla, torej na levici, manjši vpliv pa imata na neopredeljene volivce in svoje nasprotnike z desnice, "čeprav včasih dobimo vtis, da potrebujejo drug drugega, ker se tako radi omenjajo ali referirajo eden drugega". Predvsem Kučanu so pred leti pripisovali delovanje iz zakulisja, nekateri so ga poimenovali tudi za botra levice. O boju med silami demokracije in silami kontinuitete, ki naj bi jih vodil Kučan, je v knjigi Kučanov klan že v devetdesetih letih pisal pokojni Danilo Slivnik. Politični nasprotniki, predvsem iz vrst Janševe SDS, so Kučana še pred leti precej intenzivno označevali za strica iz ozadja in šefa globoke države. "Poskušali so mu prilepiti nalepko političnega lutkarja, ki deluje v ozadju in vleče niti, a se je potem pokazalo, da so strici iz ozadja najbrž bolj ljudje, ki imajo večji ekonomski vpliv, torej ne nujno nekdanji predsednik republike, ki je vendarle malo bolj transparentna oseba in bi bil težko stric iz ozadja, ker nikoli ni bil čisto v ozadju," razlaga Haček. Oba z Maksutijem se strinjata, da je Kučanova politična kariera bistveno daljša in bolj bogata kot Türkova in da je pustila globoke korenine v slovenski družbi. "V vsakem primeru ima nekdanji predsednik neko težo, ne more pa spreminjati razmerja političnih sil v državi. To je odvisno od številnih drugih dejavnikov," pravi Maksuti.