Otroci od 12. leta se lahko že nekaj mesecev cepijo s Pfizerjevim cepivom. Doslej se je za ta korak odločilo osem odstotkov ljudi, starih do 17 let. Namen cepljenja ni le, da s tem zaščitijo sebe pred okužbo ali težjim potekom bolezni, temveč je marsikdo svojega otroka dal cepiti tudi zato, da bo lahko v primeru okužbe v razredu še naprej obiskoval šolo. A kot kažejo odzivi šol, zlasti v osnovnih šolah cepljenim in prebolevnikom to možnost le redko omogočijo. Mnogo bolje je na srednjih šolah, kjer je tako imenovanega hibridnega modela, ko cepljeni in prebolevniki ostanejo v razredu, dijaki, ki jim je odrejena karantena, pa hkrati pouk spremljajo preko kamere, veliko. Ravnatelj gimnazije Poljane Srečko Zgaga pravi, da trenutno izvajajo hibridni model za pet oddelkov. "Dokler je število okužb nizko in ni veliko oddelkov, kjer bi morali nekateri dijaki v karanteno, je pouk na ta način mogoče izvajati. Prav tako smo si določili, da mora biti v razredu najmanj deset dijakov, ki izpolnjujejo pogoj prebolel ali cepljen, da izvajamo pouk na ta način. V ta namen smo kupili tudi kamere," pravi ravnatelj in doda, da imajo med dijaki kar visoko precepljenost, tako da ni razreda, kjer ne bi bila vsaj polovica dijakov cepljena. Trenutni izziv, s katerim se soočajo, pa je, kako bo teklo ocenjevanje v razredih, kjer je del dijakov v karanteni. "Odločili smo se, da bomo v takih primerih bodisi ocenjevanje prestavili ali ga izvedli za vse na enak način, kajti vsi morajo imeti enake pogoje," še doda.
Težave s kadri
Nasprotno se na II. gimnaziji Maribor hibridnega modela še niso lotili. Razlog: v razredih, ki so morali doslej v karanteno, so prevladovali necepljeni dijaki, pojasni ravnatelj Marko Jagodič. In napoveduje, da bodo po jesenskih počitnicah tudi sami uvedli ta model, saj se je razmerje že prevesilo v prid cepljenih in prebolelih. Na omenjeni gimnaziji zaradi visoke precepljenosti profesorjev tudi niso imeli težav z zagotavljanjem pouka. "Večja težava kot obolevanje za covidom med pedagoškimi delavci je, da ti ostajajo doma zaradi lastnih otrok, a tudi te izostanke zaenkrat rešujemo z nadomeščanji," še pove ravnatelj.
Od skupno 193.081 osnovnošolcev je bilo doslej v karanteni 44.915 otrok, od tega 5013 zaradi okužbe ali suma na okužbo. Vir MIZŠ
Prav nasprotno je na osnovnih šolah, kjer se po besedah ravnatelja Osnovne šole Janka Modra Dol pri Ljubljani in predsednika Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnih in glasbenih šol Gregorja Pečana soočajo s pomanjkanjem kadra bodisi zaradi lastnih bolniških bodisi zaradi nege otroka. Ministrstvo za izobraževanje je sicer šolam omogočilo, da v teh primerih lahko preko študentske napotnice zaposlijo študente, "a kaj, ko se je začelo študijsko leto, in jih ni mogoče dobiti". Tako Pečan, ki je v tem tednu v karanteno pospremil šolarje petih razredov in ki trdi, da hibridnega modela velika večina osnovnih šol ne more izvajati zaradi slabe pokritosti države s širokopasovnim internetom in mobilnim signalom. "Naša šola je od prestolnice oddaljena le deset kilometrov, pa vse družine nimajo možnosti dostopa do interneta, še slabša je pokritost z mobilnim signalom," pove. Barbara Pernarčič, ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Maribor, kjer hibridnega modela prav tako ne izvajajo, pa izpostavi še, da bi bilo s hkratnim izvajanjem pouka v živo in na daljavo tudi bistveno več dela, saj gre za dva različna pristopa do pouka. Poleg tega je v zadnji triadi, kjer imajo nekaj cepljenih otrok, teh premalo.
V vrtcih na robu zmogljivosti
"Iz vrtcev mi sporočajo, da so zaradi karanten in bolniških odsotnosti kadra na robu zmogljivosti," pravi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj. "Manjkajoči kader bi sicer lahko nadomestili s študenti, a jih je težko dobiti, saj se je že začelo študijsko leto, zato združujemo skupine ali podaljšujemo delovni čas zaposlenih," pove Bogatajeva in pojasni, da je stanje tako pereče, da v marsikaterem vrtcu tudi ne morejo zagotavljati sočasne prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice. "Ministrstvo za izobraževanje je s tem soglašalo, a iz vrtcev opozarjamo, da tako ne moremo delati v nedogled, saj trpi strokovno delo. Smisel vrtcev ni, da bodo zagotavljali le osnovni standard, temveč veliko več,"opozori Bogatajeva.
Da je tovrsten način poučevanja, ko učitelj izvaja pouk v razredu, obenem pa mora ves čas preko kamere spremljati otroke, ki imajo pouk na daljavo, in komunicirati z njimi, zelo izčrpavajoč za učitelja, zahteva pa tudi obilo dodatnih priprav, pritrdi ravnatelj OŠ Jurija Vege Moravče Matej Žist. Na omenjeni šoli so prav pred kratkim uvedli hibridni model. "Šlo je za specifično situacijo, ko je moralo v karanteno le pol razreda," pojasni in doda, da v primerih, ko imajo v razredu, ki gre v karanteno, le dva do tri prebolevnike ali cepljene, pouk za vse poteka na daljavo. S starši pa se tudi trudijo najti rešitev, če nimajo nima varstva za otroka, ki je prebolevnik ali cepljen.
Informacijska pooblaščenka že preverja
S tem šolskim letom ravnateljem ni več treba izdajati karantenskih odločb, saj za to poskrbi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Kljub temu pa imajo ravnatelji, tako Jagodič, še vedno veliko dela. "Mi NIJZ obvestimo o okužbah, kdo je cepljen in kdo prebolevnik, NIJZ pa izda karantenske odločbe. A s tem, ko obvestimo starše, da gre otrok v karanteno, še vedno posredno tudi mi izdajamo te odločbe, obenem pa morajo starši narediti še samoprijavo. In vprašanje je, ali jo ti izvedejo." Da se je zlasti pred jesenskimi počitnicami soočal s starši, ki niso dovolili, da NIJZ sporoči podatke njihovega otroka, ki je bil v stiku z okuženim, pa pove Pečan. "Zatrjevali so, da tega ne smem, saj da gre za osebne podatke. Če imajo prav, gre spet za eno od zadev, ki jih pristojni niso uredili." Ali ravnatelji osebnih podatkov učencev ne bi smeli zbirati in posredovati na NIJZ, smo povprašali na uradu informacijske pooblaščenje, s katerega so nam odgovorili, da so dobili nekaj prijav zoper šole zaradi omenjenega. In ker inšpekcijski postopek še teče, nam odgovora o zakonitosti sporočanja podatkov, niso mogli podati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
